Odsevi, svetlobni obroči in bleščanje okoli luči so v prvih večerih po operaciji dioptrije razmeroma pogosti. Večinoma so del pričakovanega okrevanja in se postopno umirijo. Pomembno pa je vedeti, zakaj nastanejo, koliko časa lahko trajajo in ob katerih znakih ni smiselno čakati na redno kontrolo.
Povzetek članka
Nočni vid po operaciji dioptrije na kratko
- Odsevi, svetlobni obroči in bleščanje so navadno najizrazitejši v prvih dneh po posegu.
- Po laserski operaciji se pogosto zmanjšujejo iz tedna v teden, ko se umirita roženica in solzni film.
- Po operaciji z lečo lahko privajanje na novo optiko traja od nekaj tednov do nekaj mesecev.
- Pri večini se nočni vid skoraj povsem ustali med tretjim in šestim mesecem.
- Ob poslabšanju vida ali močni bolečini je potreben zgodnejši pregled.
- Če se vid slabša ali se pojavita močnejša bolečina oziroma izrazita občutljivost na svetlobo, je potreben zgodnejši pregled.
Zakaj se po operaciji dioptrije ponoči pojavijo odsevi in bleščanje
Prvi večeri po operaciji dioptrije marsikoga presenetijo. Vid je čez dan oster, pri vožnji v temi pa se okoli žarometov in uličnih svetilk pojavijo odsevi, žarki ali blago bleščanje. Razlika je lahko nepričakovana, saj se zdi, da bi moral biti dober dnevni vid enako dober tudi ponoči.
Nočni vidni pojavi imajo po operaciji dioptrije navadno dva izvora. Prvi je optični in je povezan z vrsto posega. Ponoči se zenica razširi, zato pri vidu sodeluje večji del očesne optike.
Po laserski operaciji svetloba prehaja tudi skozi obrobni del roženice, kjer lasersko preoblikovano območje prehaja v nespremenjeno površino. Na tem prehodu se lahko nekoliko razprši. Oko takšno svetlobo zazna kot žarek, odsev ali svetlobni obroč okoli svetlega vira.
Po operaciji z lečo je pojav povezan z optiko vstavljene znotrajočesne leče. Pri multifokalnih lečah se svetloba razporeja med več gorišč, leče z razširjenim goriščem pa jo usmerjajo v širše območje fokusa. Takšna optika omogoča dober vid na različnih razdaljah, lahko pa so zaradi nje svetlobni pojavi ponoči nekoliko opaznejši. Podnevi je zenica ožja, zato obrobni deli optike pri vidu sodelujejo manj in težav navadno ni.
Drugi pogost vzrok je nestabilen solzni film. Ta je pomemben predvsem po laserski operaciji. Površina očesa se v prvih tednih še umirja, neenakomeren solzni film pa dodatno razpršuje svetlobo. Bleščanje je zato izrazitejše, kadar so oči suhe ali utrujene. Optični vzrok in suho oko se pogosto prepletata.
Od česa je odvisno, kako izraziti bodo nočni pojavi
Pri laserski operaciji je vzorec glajenja načrtovan tako, da čim bolje ohrani naravno asferično ukrivljenost roženice in omeji optične nepravilnosti. Pri metodi SMILE poseg poteka skozi majhno odprtino brez oblikovanja roženičnega režnja, vendar tudi pri tej metodi prehodnih nočnih pojavov ni mogoče povsem izključiti. Opaznejši so lahko pri višjih dioptrijah in v prvih tednih po površinskih metodah, kot je PRK.
Pri operaciji z lečo je pomembna izbira primerne leče. Leče z več gorišči omogočajo večjo neodvisnost od očal, vendar so lahko svetlobni obroči pri njih izrazitejši kot pri lečah z enim goriščem. K motečemu nočnemu vidu lahko prispeva tudi manjša preostala dioptrija.
Pri obeh vrstah posega ima pomembno vlogo nevroadaptacija, torej privajanje možganov na novo optično sliko. Sčasoma začnejo moteče zaznave potiskati v ozadje, vendar hitrosti tega procesa za posameznika ni mogoče natančno napovedati. Zato pred operacijo ocenim stanje očesa in se s pacientom pogovorim o njegovih navadah ter o tem, kaj si želi od svojega vida. Tako lahko izbiro posega oziroma leče prilagodimo tudi zahtevam pri nočni vožnji in drugim pričakovanjem.
Koliko časa trajajo težave z nočnim vidom
V prvih dneh po operaciji so odsevi praviloma najizrazitejši, zato vožnjo v temi odsvetujemo. Natančen čas, ko je nočna vožnja spet varna, je odvisen od posega in poteka okrevanja ter ga potrdimo na kontroli.
Po laserski operaciji se vid navadno izboljšuje v naslednjih tednih, ko se umirita roženica in solzni film. Po površinskih metodah je lahko ta pot nekoliko daljša. Izboljšanje prepoznate po tem, da so odsevi manjši, vožnja v temi manj naporna in oči zvečer manj utrujene.
Po operaciji z lečo lahko prilagajanje na multifokalno lečo ali lečo z razširjenim goriščem traja od nekaj tednov do nekaj mesecev. Več o drugih prehodnih težavah je v članku Kako rešim tri najpogostejše težave po operaciji dioptrije z lečo.
Med tretjim in šestim mesecem se stanje pri večini skoraj povsem ustali. Blago bleščanje ob zelo močnih žarometih ali v dežju je lahko občasno še opazno, vendar človeka navadno ne omejuje več pri vsakdanjih dejavnostih.
Kdaj je zaradi nočnega vida potreben zgodnejši pregled
Prehodni nočni pojavi praviloma niso znak nevarnega zapleta. Nekatere spremembe pa ne sodijo v običajen potek okrevanja in zahtevajo zgodnejši pregled.
Na pregled se oglasite prej, če:
- se nočni vid iz tedna v teden slabša namesto izboljšuje;
- se bleščanju pridruži nenadno poslabšanje ostrine, ki se po mežikanju ali počitku ne popravi;
- se pojavita močnejša bolečina ali izrazita občutljivost na svetlobo.
Na pregledu ocenim, ali gre še za pričakovano fazo okrevanja ali pa je v ozadju drug vzrok, na primer preostala dioptrija, suho oko ali sprememba na očesnem ozadju. Od ugotovitve je odvisno, ali zadostujeta čas in spremljanje ali je potrebno dodatno zdravljenje.
Kaj pomaga pri bleščanju in odsevih ponoči
Če so težave tudi po več mesecih izrazite, najprej ocenimo solzni film. Suho oko je pogost razlog za vztrajajoče bleščanje, saj neenakomerna očesna površina dodatno razpršuje svetlobo. Pomagajo redna uporaba predpisanih kapljic in umetnih solz brez konzervansov, dovolj počitka za oči ter izogibanje nočni vožnji, kadar so oči utrujene. Več o tem je v članku Suhe oči po operaciji dioptrije: kaj je normalno in kdaj na pregled.
Če odkrijemo preostalo dioptrijo, jo je pri manjšem deležu pacientov mogoče odpraviti z dodatno korekcijo. Pomembno je predvsem, da spremljate smer razvoja: postopno izboljševanje je pričakovano, slabšanje pa zahteva pregled. Z dolgoročno skrbjo za vid po operaciji lahko pravočasno prepoznamo tudi spremembe, ki niso več povezane z začetnim okrevanjem.