Neredko na prvem pregledu po operaciji dioptrije slišim podobno zgodbo: vid je odličen, v očesu pa še vedno nekaj moti. Pojavijo se občutek peska, praskanje, občasno solzenje, občutek tujka ali utrujenost oči proti večeru. To mnoge preseneti, posebej kadar je ostrina vida že zelo dobra.
Tem težavam pravimo prehodna pooperativna suhost očesa. Skoraj vedno gre za del normalnega okrevanja, ne za zaplet. Ker pa se simptomi lahko vlečejo več tednov in se včasih pojavijo ravno takrat, ko pričakujete popolno udobje, so pogosto razlog za zaskrbljenost. Če razumete, zakaj nastanejo, kako se običajno umirjajo in kateri znaki zahtevajo pregled, ste med okrevanjem lahko bolj mirni.
Zakaj se po posegu lahko pojavi občutek suhega očesa
Simptomi suhega očesa po operaciji dioptrije imajo navadno dva izvora. Prvi je povezan s samim posegom. Med preoblikovanjem roženice se začasno spremenijo drobna živčna vlakna, ki sodelujejo pri občutku očesa in uravnavanju solzenja. Drugi izvor je pooperativna terapija. Kapljice, ki jih uporabljamo za preprečevanje vnetja in okužbe, so pomemben del okrevanja, vendar lahko pri nekaterih začasno vplivajo na stabilnost solznega filma, posebej če vsebujejo konzervanse.
Roženica je zelo občutljivo tkivo. Njena živčna vlakna očesu ves čas sporočajo, kako vlažna in zaščitena je površina. Po posegu ta povezava med roženico, vekami in solznimi žlezami nekaj časa deluje drugače. Solzni film je zato manj stabilen, oko pa to zazna kot občutek suhosti, draženja, peska ali tujka.
Zanimivo je, da se pri tem oči lahko tudi bolj solzijo. To marsikoga zmede, ker se zdi, da solzenje in suhost ne sodita skupaj. V resnici gre za isto težavo. Solze se izločajo, vendar se ne razporedijo dovolj enakomerno in ne ostanejo dovolj dolgo na površini očesa. Oko je zato lahko hkrati solzno in suho.
Pri metodi SMILE so spremembe na živčnih vlaknih roženice manjše kot pri klasičnih površinskih posegih, zato je občutek suhosti praviloma manj izrazit in krajši. To je ena od pomembnih prednosti metode SMILE, posebej pri ljudeh, pri katerih že pred posegom zaznamo bolj občutljivo očesno površino. Pri metodah Femto LASIK in PRK so simptomi suhosti lahko izrazitejši, zlasti v prvih tednih po operaciji. V vseh primerih pa gre najpogosteje za predvidljiv del okrevanja, ki ga spremljamo in postopoma izzveni.
Kdaj so lahko simptomi suhih oči izrazitejši
Nekateri imajo že pred operacijo šibkejši solzni film, čeprav tega ne zaznajo vedno kot težavo. Dokler nosijo očala ali kontaktne leče, se na občutek utrujenih, rahlo pekočih ali občasno suhih oči pogosto navadijo. Po posegu pa je očesna površina nekaj časa bolj občutljiva, zato se lahko prej spregledana težava pokaže izraziteje.
Suhost očesa je lahko pogostejša pri starejših, posebej pri ženskah, pri osebah s kroničnim vnetjem robov vek, pri ljudeh s Sjögrenovim sindromom, po prejšnjih očesnih posegih, poškodbah ali vnetjih ter pri nekaterih sistemskih boleznih. K občutku suhega očesa lahko prispevajo tudi nekatera zdravila, na primer antidepresivi, in bolezni, kot je sarkoidoza. Zato je pregled pred operacijo dioptrije tako pomemben. Ne ocenjujemo samo dioptrije, astigmatizma in roženice, temveč tudi očesno površino, solzni film in robove vek. Če opazimo znake suhega očesa, zdravljenje začnemo že pred posegom. Dobro pripravljena očesna površina pomembno zmanjša izrazitost težav po operaciji in olajša okrevanje.
Pri večjem tveganju za suhost očesa pooperativno zdravljenje prilagodimo že vnaprej. Včasih svetujemo pogostejšo uporabo umetnih solz brez konzervansov, zdravimo vnetje robov vek, izberemo primernejšo metodo posega ali dodamo ukrepe za zaščito očesne površine. Cilj je, da operacije ne načrtujemo samo glede na dioptrijo, temveč glede na celotno oko.
Kako se simptomi suhega očesa običajno umirjajo
V prvih dneh po operaciji je solzni film najmanj stabilen. Oko je lahko občutljivo, občutek tujka je izrazitejši, solzenje pa močnejše. Nekateri imajo občutek, da se solze ne držijo očesa. To je neprijetno, vendar običajno sodi v zgodnje obdobje celjenja.
V prvem mesecu se udobje navadno izboljšuje iz tedna v teden. Jutra postanejo prijetnejša, oči manj pečejo, slika je bolj stabilna. Umetne solze brez konzervansov so v tem obdobju zelo pomembne, ker pomagajo ohranjati stabilen solzni film in zmanjšujejo draženje. Pomembno je, da jih uporabljate redno, ne šele takrat, ko je oko že zelo razdraženo.
Med tretjim in šestim mesecem postane občutek pri večini skoraj povsem običajen. Občutek peska se lahko občasno še pojavi pri dolgem delu za računalnikom, v suhih ali klimatiziranih prostorih, na vetru ali ob utrujenosti. To so okoliščine, ki lahko dražijo oči tudi pri ljudeh, ki niso bili operirani.
Okrevanje običajno prepoznate po tem, da vid postaja stabilnejši, oči zjutraj niso več tako suhe, proti večeru manj pečejo in umetne solze potrebujete redkeje. Ko se ti znaki pojavijo skupaj, je to dober pokazatelj, da se očesna površina vrača v bolj ustaljeno stanje.
Kdaj ne čakamo na redno kontrolo
Predvidljiva pooperativna suhost očesa je nadležna, vendar ni nevarna. Obstajajo pa znaki, ki niso del normalnega okrevanja in zahtevajo pregled prej, kot je bila načrtovana kontrola. Na pregled se naročite takoj, če se vid na operiranem očesu nenadoma poslabša in se ne izboljša po mežikanju ali počitku. Enako velja ob močni in vztrajni bolečini, izraziti občutljivosti na svetlobo, močno pordelem očesu z gnojnim izcedkom ali občutku tujka, ki se v nekaj urah ne umiri.
Pri pregledu najprej izključimo resnejše stanje. Preverimo, ali je oko mirno, ali je očesni tlak normalen, ali so prisotni znaki vnetja ali okužbe in ali celjenje poteka pričakovano. Če ugotovimo, da gre res za suhost očesne površine, lahko zdravljenje prilagodimo. Že sama razlaga pogosto prinese veliko olajšanje. Ko veste, da v ozadju ni okužbe, da oko ni poškodovano in da je celjenje ustrezno, težavo lažje razumete. Simptomi suhosti so lahko zelo moteči, vendar je občutek povsem drugačen, ko veste, da gre za obvladljivo stanje in da obstaja jasen načrt zdravljenja.
Kaj lahko naredimo, če simptomi suhosti očesa trajajo dlje
Če simptomi po več tednih ostajajo izraziti ali trajajo več mesecev, jih obravnavamo načrtno. Najprej ocenimo, kateri dejavniki prispevajo k težavam. Pri nekaterih je težava predvsem zmanjšano nastajanje solz. Pri drugih solze prehitro izhlapijo s površine očesa. Pogosto se pridružijo vnetje robov vek, alergije, vpliv sistemskih zdravil, hormonske spremembe ali sistemske bolezni.
Zdravljenje nato prilagodimo vzroku. Pri alergijah lahko uvedemo antialergijske kapljice. Pri hiposekretorni obliki suhega očesa, kjer solzna žleza tvori premalo solz, pomagajo kapljice s ciklosporinom. Pri hiperevaporativni obliki, kjer solze prehitro izhlapevajo, pride v poštev terapija Optilight, ki deluje na vnetje robov vek in delovanje meibomovih žlez.
Pri izrazitejših ali dolgotrajnejših težavah lahko uporabimo tudi dodatne možnosti. Med njimi so inzulinske kapljice, zdravljenje s pripravki iz lastne plazme, vbrizganje plazme pod očesno veznico ali vstavitev drobnih čepkov v izvodila solznih kanalčkov, ki zmanjšajo odtekanje solz iz očesa. Teh možnosti ne potrebuje vsak, so pa dragocene takrat, ko običajni ukrepi ne zadoščajo.
Ob dolgotrajni suhosti očesa po operaciji dioptrije ni treba zgolj čakati. Če težava vztraja, jo je mogoče natančno oceniti in zdraviti po korakih. Skoraj vedno obstaja še kakšna možnost zdravljenja, pravo pa poiščemo skupaj.
Suhost oči po operaciji dioptrije je pogosto pričakovana spremljevalka okrevanja, ne zaplet. Če vnaprej veste, kaj je normalno, kateri znaki zahtevajo pregled in kakšne možnosti zdravljenja obstajajo, je okrevanje mirnejše. Najpomembneje pa je, da ob dvomu ne ugibate sami. Pregled hitro pokaže, ali gre za običajno prehodno suhost ali za stanje, ki potrebuje dodatno zdravljenje.