Pri operaciji sive mrene ali zamenjavi leče zaradi odprave dioptrije naravno očesno lečo nadomestimo z umetno znotrajočesno lečo. Ta je zasnovana tako, da v očesu ostane vse življenje, in pri veliki večini brezhibno opravlja svojo nalogo. Izjemoma pa se zgodi, da vid po posegu ni takšen, kot je bilo načrtovano, ali da leča čez leta ne služi več dobro. V teh redkih primerih je pomembno vedeti, da rešitev obstaja. Znotrajočesno lečo je v specializiranih centrih mogoče varno zamenjati.
Leča, ki je zasnovana za vse življenje
Umetna znotrajočesna leča med operacijo nadomesti motno ali okvarjeno naravno lečo. Njena osnovna naloga je, da očesu povrne jasen vid. Obstaja več vrst: enožariščne leče omogočajo oster vid na daljavo, večžariščne pokrijejo daljavo in bližino, leče s podaljšanim razponom ostrine (EDOF) daljavo in vmesne razdalje, na primer delo z računalnikom, torične leče pa hkrati popravijo astigmatizem. Razlike med večžariščnimi in EDOF lečami smo podrobneje opisali v članku 5 pomembnih razlik med multifokalnimi lečami in EDOF lečami.
Sodobne znotrajočesne leče so izjemno kakovostne in zanesljive. Za veliko večino je leča, ki jo prejmejo med operacijo, edina, ki jo bodo kdaj imeli. Zamenjava je redkost. Vendar kadar je potrebna, ni brez rešitve, zato je dobro poznati možnosti.
Kdaj rezultat ni takšen, kot je bil načrtovan
Eden od možnih razlogov za nezadovoljstvo je tako imenovano refraktivno presenečenje. Kljub skrbnim meritvam in premišljeni izbiri leče dioptrija po posegu odstopa od pričakovane, vid na daljavo ali bližino pa ostane nejasen. Manjša odstopanja je mogoče popraviti z lasersko korekcijo, pri večjih pa je smiselnejša zamenjava leče.
Nekateri po vstavitvi večžariščne leče opažajo svetlobne stranske učinke, na primer obroče ali žarke okoli virov svetlobe. V večini primerov ti pojavi v nekaj mesecih izzvenijo sami. Kadar ostanejo moteči, ali kadar se posameznik na vid z večžariščno lečo kljub času ne privadi in slabše vidi predvsem v šibki svetlobi, pride v poštev zamenjava za lečo z drugačno tehnologijo.
Redek pojav je premik ali decentracija leče. Leča je pri operaciji vstavljena v tanko ovojnico, ki ostane od naravne leče. Če ta ovojnica oslabi ali se poškoduje, se leča lahko premakne iz svojega položaja, vid pa postane zamegljen ali popačen. Izjemoma se lahko znotrajočesna leča po letih tudi zamotni. Nekateri pa preprosto želijo nadgradnjo: enožariščno lečo bi radi zamenjali za novejšo tehnologijo in s tem pridobili večjo neodvisnost od očal.
Vse te situacije so redke. A kadar se pojavijo, jih je mogoče reševati.
Menjava leče ni prvi korak
Kadar vid po operaciji ni takšen, kot je bil pričakovan, najprej preverimo enostavnejše možnosti. Pri majhni razliki med načrtovano in dejansko dioptrijo pogosto zadostuje korekcija z očali ali kontaktnimi lečami. To ni neuspeh operacije, temveč izid, s katerim mnogi živijo povsem zadovoljno.
V poštev pride tudi laserska korekcija vida, na primer LASIK ali PRK. Pri teh posegih laser preoblikuje roženico in s tem popravi preostalo dioptrijo, ne da bi se dotaknili umetne leče v očesu. Za mnoge je to enostavnejša pot kot ponovna operacija. Kako ti posegi potekajo in za koga so primerni, smo strnili v članku 10 najpogostejših vprašanj o laserski operaciji dioptrije.
Vzrok slabšega vida je lahko tudi drugje. Suho oko in nestabilen solzni film lahko pomembno poslabšata kakovost vida, zdravimo pa ju z umetnimi solzami, zdravili ali tretmaji za suho oko. Kaj lahko za lajšanje teh težav naredite že sami, je kolegica Urša Pečjak strnila v članku 5 rešitev za težave s suhimi očmi. Pogosta je tudi zamotnitev zadnje lečne ovojnice, ki jo odpravimo z laserjem v nekaj minutah, brez kirurškega posega. Te in druge pogoste vzroke slabšega vida po operaciji smo zbrali v članku Rešitve za najpogostejše vzroke težav z vidom po operaciji sive mrene. Šele ko natančen pregled potrdi, da je vzrok težav znotrajočesna leča sama, se z oftalmologom pogovorite o njeni zamenjavi.
Kako poteka zamenjava znotrajočesne leče
Odločitev za zamenjavo temelji na natančnem očesnem pregledu in odkritem pogovoru med oftalmologom in bolnikom. Poseg je tehnično zahtevnejši od prve operacije, saj se kirurg vrača v oko, v katerem so se tkiva že zacelila in spremenila. Zato je pomembno, da ga opravi kirurg z izkušnjami na tem področju.
Poseg opravimo v lokalni anesteziji, brez bolečin, in običajno traja med dvajset in petinštirideset minut. Kirurg staro lečo odstrani in na njeno mesto vstavi novo, ki bolje ustreza potrebam očesa. Kadar je razlog za poseg premik leče in ovojnica nove leče ne more več zanesljivo držati, jo pritrdimo na beločnico.
Okrevanje je nekoliko daljše kot po prvi operaciji. Vid se izboljšuje postopoma, v tednih po posegu, oftalmolog pa vas v tem času skrbno spremlja. Kot pri vsakem kirurškem posegu obstajajo tveganja: krvavitev, okužba, oteklina mrežnice, redko tudi odstop mrežnice. Prav zato je odločitev vedno premišljena in sprejeta šele, ko so izčrpane manj invazivne možnosti.
Velika večina je po zamenjavi leče zadovoljna, bodisi z ostrejšim vidom, odsotnostjo motečih svetlobnih pojavov ali večjo neodvisnostjo od očal. Cilj posega je preprost: doseči vid, ki ste si ga želeli že po prvi operaciji.
Če vas po operaciji moti vid in imate občutek, da rezultat ni takšen, kot ste pričakovali, je prvi korak pregled pri oftalmologu. Samo natančen pregled pokaže, kje je vzrok težav in katera od možnosti je prava za vas. Dobro pa je vedeti, da možnosti za izboljšanje vida obstajajo tudi takrat, ko s prvim rezultatom niste zadovoljni.