Krvavitev v steklovini se pogosto očisti sama, odvisno od vzroka pa lahko ogrozi vid. Kdaj k pregledu in kdaj je potrebno nujno zdravljenje.
Bolniki pogosto opišejo zelo podobno zgodbo. Sredi dneva, med vožnjo ali delom za računalnikom, včasih pa že ob jutranjem prebujenju, pred očesom nenadoma zaplavajo nitke, pikice ali tanke pajčevine. Vid postane zamegljen, oko ne boli, prva misel pa je, da bodo te »mušice« izginile same. Ko se to čez dan ne zgodi, se pojavi zaskrbljenost.
Tako se pogosto začne krvavitev v steklovini. Kri se v očesu v številnih primerih postopoma očisti sama, vendar prava nevarnost običajno ni kri sama. Pomembnejše je vprašanje, zakaj je do krvavitve prišlo. Prav od tega, kako hitro odkrijemo vzrok, je pogosto odvisno, ali se bo vid v celoti povrnil.
Kako nastane krvavitev v steklovini
Notranjost očesa zapolnjuje gelu podobna prozorna snov, ki ji pravimo steklovina. Njena naloga je, da svetlobi omogoča nemoten prehod od leče do mrežnice. Mrežnica je tanko živčno tkivo na očesnem ozadju, ki zazna sliko in jo posreduje možganom.
V sami steklovini ni krvnih žil. Te pa potekajo po mrežnici in v njenih plasteh. Ko katera od teh žil poči, kri vdre v steklovino. Strokovno temu pravimo hematovitreus.
Žila lahko poči zaradi bolezenskih sprememb na žilni steni, na primer pri sladkorni bolezni. Do krvavitve lahko pride tudi zaradi mehanske napetosti ob zadnjem odstopu steklovine ali zaradi napredovalih bolezni mrežnice, med katere sodi tudi starostna okvara rumene pege.
Ko kri pride v steklovino, se v njej razprši kot dim. Zato vid postane zamegljen. Bolniki pogosto opazijo sive ali rdečkaste sence, drobne plavajoče nitke, pajčevine ali temnejše madeže. Bolečine pri tem praviloma ni, saj steklovina nima živcev, ki bi zaznavali bolečino. Telo zato ne pošlje običajnega opozorilnega signala, ki nas pri drugih boleznih hitro pripelje do zdravnika. Prav odsotnost bolečine je lahko zahrbtna.
Zakaj neboleče poslabšanje vida ni dober znak
Bolniki včasih že sami posumijo, da gre za krvavitev, ker se vid kljub mirovanju ne popravi. Drugi se prestrašijo hujše bolezni, na primer tumorja. V resnici je krvavitev v steklovini redko izolirano dogajanje. Najpogosteje je posledica enega od dveh procesov. Lahko gre za manj nevarno razpoko drobne žilice, ki jo telo postopoma zaceli.
Lahko pa je krvavitev opozorilo, da se v ozadju dogaja nekaj resnejšega. Pri ljudeh po petdesetem letu se steklovina pogosto začne ločevati od mrežnice. To imenujemo zadnji odstop steklovine. Ob tem se lahko pretrga drobna žilica in kri se razlije v steklovino. Težava je, da se lahko ob istem mehanizmu poškoduje tudi mrežnica.
Pri bolnikih, ki pridejo na pregled zaradi krvavitve ob nenadnem odstopu steklovine, ugotovimo raztrganino mrežnice pri šestih do sedmih od desetih. Tudi pri bolnikih brez krvavitve je nenaden pojav številnih novih motnjav povezan z raztrganino mrežnice pri približno enem od desetih.
Raztrganina mrežnice ni nedolžna. Skoznjo lahko tekočina začne pronicati pod mrežnico in jo postopoma dvigovati. Tako nastane odstop mrežnice, eno najnujnejših stanj v oftalmologiji. Časovno okno, v katerem lahko zdravnik raztrganino z laserjem zapečati in prepreči hujše zaplete, se meri v dneh. Ko mrežnica že odstopi, pa je potrebno operativno zdravljenje, in to čim prej.
Najpogostejši vzroki in kdo je bolj ogrožen
Vzrokov za krvavitev v steklovini ni veliko, vendar so si med seboj zelo različni.Najpogostejša je krvavitev iz krhkih novonastalih žilic, ki nastanejo tam, kjer je mrežnica slabše prekrvavljena. To se najpogosteje dogaja pri sladkorni bolezni.
Dolgoletno povišane vrednosti krvnega sladkorja poškodujejo žile mrežnice. Oko pomanjkanje kisika poskuša nadomestiti z nastajanjem novih žil, vendar so te žile slabo grajene in zlahka počijo. Zato imajo sladkorni bolniki bistveno večje tveganje za krvavitev v steklovini kot splošna populacija. V Sloveniji je registriranih več kot 150.000 oseb s sladkorno boleznijo. Posebej izpostavljeni so tisti, pri katerih bolezen ni dobro urejena, in tisti, ki jo imajo že več let ali desetletij. V tej skupini so pogostejše tudi ponovne krvavitve.
Drugi pogost vzrok je raztrganje normalne žile ob zadnjem odstopu steklovine. Tretji, redkejši vzrok je prodor krvi iz globljih plasti mrežnice, na primer pri starostni okvari rumene pege.
Med druge možne vzroke sodijo zapore mrežničnih žil, anevrizme mrežničnih žil, poškodbe očesa, krvavitve znotraj lobanje in v izjemnih primerih tumorji.
Večje tveganje imajo poleg sladkornih bolnikov tudi ljudje z visoko kratkovidnostjo. Pri njih je mrežnica tanjša in bolj nagnjena k raztrganinam. Bolj pozorne morajo biti tudi osebe po poškodbah očesa, po očesnih operacijah ter bolniki z znanimi boleznimi krvnih žil ali krvi. Za vse velja isto pravilo. Nenaden pojav številnih novih motnjav ali nenaden upad vidne ostrine je razlog za pregled.
Kaj pokaže pregled in kako poteka zdravljenje
Pregled pri oftalmologu je za večino bolnikov pomirjujoča izkušnja, ker hitro pokaže, ali je ogrožena mrežnica. Zdravnik najprej s kapljicami razširi zenico, nato pa s posebnim mikroskopom natančno pregleda očesno ozadje.
Kadar je krvavitev tako gosta, da mrežnice ni mogoče dobro videti, sledi ultrazvočna preiskava očesa. Ultrazvok pokaže, ali je mrežnica raztrgana ali odstopljena, in je zato odločilen za izbiro nadaljnjih ukrepov.
Ko pri pregledu ugotovimo, da gre za krvavitev brez raztrganine ali odstopa mrežnice, bolnika najprej pomirimo. Verjetnost, da se kri v očesu sama očisti in da se vid povrne brez operacije ter brez trajnejše okvare, je velika. Hkrati pa je previdnost v prvih dveh mesecih še vedno upravičena. V tem obdobju lahko nastane raztrganina mrežnice, ki bi lahko vodila v odstop. Zato so redne kontrole pri oftalmologu v tem času zelo pomembne.
Kri se iz steklovine čisti samodejno, vendar počasi. Pri večini bolnikov se vid izboljša v nekaj tednih ali mesecih, brez kirurškega posega.
Pri sladkornih bolnikih, kjer krvavitev pogosto izvira iz bolezensko spremenjenih novonastalih žilic, so zelo učinkovite injekcije zdravil v oko. Z njimi lahko ustavimo puščanje in zmanjšamo rast nenormalnih žil. Klinične raziskave kažejo, da se s takšnim zdravljenjem približno dve tretjini bolnikov izogneta kirurškemu posegu.
Kadar zdravljenje z injekcijami ne zadostuje ali kadar je v ozadju raztrganina, odstop mrežnice ali krvavitev pod mrežnico, je potrebna vitrektomija. To je kirurška odstranitev krvi in steklovine. Poseg je rutinski, običajno traja približno eno uro in se v večini primerov opravi v lokalni anesteziji. Izbira zdravljenja je vedno individualna. Temelji na izvidu pregleda, ultrazvočni preiskavi, vzroku krvavitve in splošnem zdravstvenem stanju bolnika.
Simptomi, ki ne smejo počakati do jutri
Glavna nevarnost krvavitve v steklovini ni krvavitev sama, ampak vzrok, ki ga zdravnik pogosto odkrije šele pri pregledu. Zato obstajajo simptomi, ob katerih čakanje ni priporočljivo. Nenaden pojav številnih novih motnjav, ki zaplavajo pred očesom in poslabšajo vid, je razlog za pregled še isti dan ali najpozneje v nekaj dneh. Enako velja za kratke bliske svetlobe ob robu vidnega polja, ki so pogosto izrazitejši v mraku.
Pozorni bodite tudi na nenaden upad ostrine vida na enem očesu, ki se v kratkem času ne popravi. Najmočnejši opozorilni znak pa je temna zavesa, ki s strani postopoma prekriva del vidnega polja ali celo celotno vidno polje in se v nekaj urah ne umakne. To pogosto pomeni, da je odstop mrežnice že v teku. V takem primeru pregled ne sme čakati do naslednjega dne. Krvavitev v steklovini ni redka in se v številnih primerih konča dobro. Vendar izid ni odvisen od tega, kaj lahko bolnik naredi doma, temveč od tega, kaj zdravnik odkrije pri pregledu in kako hitro je mogoče ukrepati. Najboljši trenutek za pregled je isti dan, ko se simptomi pojavijo, ali najpozneje v nekaj dneh.