Mednarodni kongres Alps Refractive Surgery Meeting (ARSM) je povezal 39 predavateljev iz 12 držav. V ospredju so bile nove možnosti odprave dioptrije, zdravljenja starostne daljnovidnosti in operacij sive mrene. Kristina Mikek je na srečanju prevzela predsedovanje mednarodnemu združenju Presbymania.
Ljubljana, 10. november 2026 - Težave z vidom nas spremljajo v različnih življenjskih obdobjih, njihovi vzroki in možnosti zdravljenja pa se spreminjajo. Pri otrocih in mladih narašča kratkovidnost, k njenemu razvoju pa poleg dednosti prispevata dolgotrajno delo na blizu, tudi z zasloni, in premalo časa na prostem. Po približno 45. letu začne zaradi starostnih sprememb očesne leče pešati vid na bližino, v poznejših letih se pogosto pridruži še siva mrena. Ob staranju prebivalstva postaja ohranjanje dobrega vida vse pomembnejše tudi za daljšo delovno aktivnost, mobilnost in samostojno življenje.
Kako lahko sodobna očesna kirurgija odgovori na te potrebe in komu posamezna rešitev najbolj koristi, je bilo v ospredju drugega kongresa ARSM, ki je 6. in 7. novembra potekal v ljubljanskem hotelu Grand Plaza. Srečanje v organizaciji očesnega centra Morela okulisti je združilo 39 predavateljev iz 12 držav, ki so v 49 strokovnih predavanjih predstavili sodobne pristope in klinične izkušnje. Posebno pozornost so namenili izbiri posega glede na zdravstveno stanje oči, življenjsko obdobje in vsakodnevne potrebe posameznika.
Pri kratkovidnosti je pomembno razmišljati tudi o dolgoročnem zdravju oči. Visoka kratkovidnost je povezana z večjim tveganjem za bolezni mrežnice in druge očesne zaplete. Zato sta v otroštvu ključna zgodnje prepoznavanje in zaviranje napredovanja kratkovidnosti. V odraslosti, ko je dioptrija stabilna, se možnosti razširijo tudi na kirurško korekcijo. Kongres je obravnaval tako laserske metode kot vstavitev dodatnih očesnih leč pri visoki kratkovidnosti ter vprašanje, kako za posamezno oko izbrati primeren in varen pristop.
Drugačen izziv je starostna daljnovidnost oziroma prezbiopija. Težave pri branju sporočil, delu za računalnikom ali gledanju drobnega tiska se pojavijo tudi pri ljudeh, ki prej niso potrebovali očal. Na kongresu so strokovnjaki primerjali možnosti laserskega zdravljenja in posegov z očesnimi lečami ter razpravljali o tem, kako doseči uporabnejši vid na različnih razdaljah.
Prav na tem področju je srečanje prineslo tudi pomembno novost za slovensko oftalmologijo. Kristina Mikek, specialistka oftalmologije ter ustanoviteljica in predsednica kongresa ARSM, je prevzela predsedovanje mednarodnemu združenju Presbymania. Združenje, ki ga je leta 2009 ustanovil švicarski oftalmolog Jérôme Bovet, povezuje strokovnjake z vsega sveta pri izmenjavi znanja in razvoju kirurškega zdravljenja starostne daljnovidnosti. Njegova strokovna srečanja gostujejo v različnih državah, letos pa je bil program Presbymanie vključen v ljubljanski kongres.
Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi sodobnim umetnim očesnim lečam. Pri operaciji sive mrene kirurg odstrani motno naravno lečo in jo nadomesti z umetno. Z ustrezno izbiro je mogoče poleg zdravljenja sive mrene zmanjšati tudi odvisnost od očal. Končni vid je odvisen od vrste leče in zdravstvenega stanja očesa, zato so pri načrtovanju pomembne tudi vsakodnevne dejavnosti: koliko človek bere, dela za računalnikom, vozi ponoči ali se ukvarja s športom.
Kristina Mikek je predstavila svoje izkušnje z izbiro premium leč za korekcijo starostne dioptrije, italijanski oftalmolog dr. Andrea Russo pa nova spoznanja o napovedovanju vida po vstavitvi premium očesnih leč, s poudarkom na vlogi zenice. Jérôme Bovet je v posebnem predavanju, poimenovanem po dr. Vesni Morela, obravnaval usklajevanje tehnologije z željami pacienta.
Pomemben del kongresnega programa je bila odprta razprava o zapletih, njihovem preprečevanju in reševanju. Predavatelji so obravnavali tudi suho oko pred operacijo, bolezni roženice ter sodelovanje kirurgov različnih delov očesa pri zahtevnejših primerih.
Alps Refractive Surgery Meeting nadaljuje več kot dvajsetletno tradicijo srečanja Ljubljana Refractive Surgery Meeting, ki smo ga razširili v širši mednarodni prostor. Z njim želimo povezovati okuliste iz sosednjih držav, spodbujati izmenjavo znanja in kliničnih izkušenj ter omogočiti, da se nova spoznanja hitreje prenesejo v vsakodnevno prakso. Tako skupaj prispevamo k hitrejšemu razvoju očesne kirurgije v regiji in boljši obravnavi pacientov,« je povedala Kristina Mikek.
Kongres je spomnil tudi na slovenski prispevek k razvoju sodobne očesne kirurgije. Prof. dr. Marko Hawlina je častno predavanje posvetil inženirju Antonu Banku, ki je v sodelovanju z ameriškim oftalmologom Charlesom Kelmanom pomembno prispeval k razvoju tehnologije za sodobno operacijo sive mrene.