Siva mrena ali katarakta je stanje, pri katerem postane očesna leča motna zaradi strukturnih sprememb, ki so največkrat posledica staranja. Zdrava leča je prozorna struktura za šarenico in zenico in je bistvena za usmerjanje svetlobnih žarkov na mrežnico. Omogoča nastanek ostre slike na mrežnici neodvisno od oddaljenosti opazovanega predmeta. Prosojnost leče je bistvena za prepuščanje svetlobe in za dober vid. Pri sivi mreni prepušča motna leča manj svetlobe, kar povzroča motnje vida z zamegljeno sliko.
Poznamo tri osnovne oblike sive mrene. Med seboj se razlikujejo po obliki sprememb ter po mestih nastanka. Najpogostejša je nuklearna siva mrena, kjer je zamotnjeno predvsem jedro leče in ki napreduje počasi. Kortikalna siva mrena se začne razvijati na robu leče v korteksu, oz. v skorji leče. Posteriorna subkapsularna siva mrena se začne razvijati na zadnji površini leče in napreduje najhitreje. Pogosteje nastane pri visoki kratkovidnosti, pri uporabi steroidov in pri bolnikih s sladkorno boleznijo.
Pojav sive mrene je odvisen od prepleta genetskih dejavnikov in dejavnikov okolja. Je tipično obolenje starostnikov, saj verjetnost za razvoj sive mrene narašča s starostjo. Do 75. leta se namreč pri večini ljudi že razvijejo v leči za sivo mreno značilne spremembe. S starostjo narašča v leči količina netopnih beljakovin in skupkov pigmentov. Zmanjšuje se vsebnost vode, oksidativni stres pa povzroča več poškodb. Ti procesi vodijo do strukturnih sprememb, zaradi katerih leča postane postopno motna. Dodatni, zunanji dejavniki za razvoj sive mrene so dolgotrajna izpostavljenost ultravijoličnemu UV sevanju, kajenje, debelost, sladkorna bolezen in povišan krvni tlak. Na nastanek sive mrene vplivajo tudi očesne poškodbe ali operacije. Mnoge omenjene dejavnike lahko uspešno preprečujemo z zdravim načinom življenja. Tako se izognemo drugim boleznim, obenem pa zmanjšamo tudi tveganje za nastanek sive mrene.
Siva mrena postopno slabša vid. Poslabšuje tudi na nočni vid, kar povzroča težave pri vožnji ponoči. Okoli svetlobnih virov vidi pacient v temi bleščeče obroče svetlobe, ki so moteči. Strukturne spremembe obarvajo lečo rumeno ali rjavo, kar spremeni zaznavanje barv. Barve obledijo in dobijo rumenkasto rjav podton.
Diagnozo sive mrene postavi zdravnik s kliničnim pregledom, ko preveri vidno ostrino, očesni pritisk in sprednji in zadnji del očesa pri razširjeni zenici. S pregledom zdravnik izključi morebitne druge očesne bolezni. Sivo mreno lahko ozdravimo le z operacijo, pri kateri odstranimo motno, starostno spremenjeno lečo in jo zamenjamo z novo, umetno lečo. Operacija je kratka in poteka ambulantno, najpogosteje kar na obeh očeh hkrati. Izbor nove, umetne leče prilagodimo potrebam posameznika. Ostrina vida brez očal na različne razdalje je odvisna od izbrane vrste umetne leče ter morebitnih pridruženih očesnih bolezni.