V ambulanti skoraj vsak dan srečam bolnike s podobno zgodbo. Poskusili so že različne kapljice, redno delali tople obkladke, nekateri so opravili tudi IPL terapijo. Večina pove enako: „Nekaj časa je bilo bolje, potem pa so se težave vrnile.“ To me ne preseneča. Suho oko je kronična bolezen in pri njej ena sama oblika zdravljenja pogosto ne zadošča. Prav zato zdravljenje danes vse pogosteje temelji na kombinaciji metod, ki delujejo na različnih ravneh bolezni.
Zakaj ena sama terapija pogosto ni dovolj
Najpogostejši vzrok težav je disfunkcija Meibomovih žlez, drobnih žlez v vekah, ki proizvajajo maščobno plast solznega filma. Ko te žleze ne delujejo pravilno, solze prehitro izhlapevajo. Pojavijo se pekoč občutek, občutek peska v očeh, zamegljen vid, občutljivost na svetlobo in včasih celo pretirano solzenje. O tem, zakaj so prav te žleze najpogostejši vzrok težav, je pisala kolegica Urša Pečjak v blogu Najpogostejši vzrok za suhe oči.
Kapljice lahko površino očesa začasno navlažijo, ne odpravijo pa vzroka. Podobno kot mazilo na razpokani koži pomaga za nekaj ur, a ne zdravi razloga za težavo. Da bi na bolezen zares vplivali, moramo doseči samo žlezno tkivo in vnetje, ki težave vzdržuje.
Svetloba, ki spodbudi celice, ne da bi segrevala
Ena od novejših metod je fotobiomodulacija, na kratko PBM, terapija z rdečo in bližnjo infrardečo svetlobo. Ta svetloba ima valovno dolžino med 630 in 850 nanometri, zato prodre globlje v tkivo kot običajna vidna svetloba. Tkiva ne segreva in ne povzroča bolečine. Deluje na povsem drugačen način. Spodbudi delovanje mitohondrijev, drobnih celičnih elektrarn, ki v vsaki celici skrbijo za proizvodnjo energije.
Ko mitohondriji proizvedejo več energije v obliki molekule ATP, imajo celice večjo sposobnost obnove, učinkoviteje umirjajo vnetje in bolje opravljajo svojo nalogo. Pri disfunkciji Meibomovih žlez to pomeni boljše delovanje žlez, kakovostnejši maščobni izloček in posledično stabilnejši solzni film.
Sama seja je kratka in neobremenjujoča. Med njo mirno ležite ali sedite z zaprtimi vekami, naprava pa oddaja svetlobo na predel okoli oči. Poseg je neinvaziven, brez injekcij, rezov in okrevanja, zato lahko po seji brez omejitev nadaljujete z dnevom.
Zakaj IPL in fotobiomodulacijo pogosto združimo
Fotobiomodulacija se odlično dopolnjuje z IPL terapijo. IPL s toploto pomaga sprostiti zamašene Meibomove žleze in umiriti kronično vnetje vek, PBM pa spodbuja obnovo tkiva na celični ravni. Gre za dva različna mehanizma z istim ciljem, izboljšati delovanje vek in stabilnost solznega filma. Ena metoda naslavlja vzrok od zunaj, druga od znotraj. O tem, kako se danes lotevam zdravljenja s svetlobnimi metodami, sem pisala v članku Optilight ali LipiFlow.
To potrjujejo tudi klinične raziskave. Randomizirane študije so pokazale, da se po ciklusu štirih terapij PBM pri številnih bolnikih zmanjšajo simptomi suhih oči, podaljša se čas razpada solznega filma in izboljša delovanje Meibomovih žlez. Učinki so pogosto opazni že po prvem ciklusu, z rednimi vzdrževalnimi terapijami pa jih lahko ohranjamo tudi dolgoročno.
Prava kombinacija je pri vsakem bolniku drugačna
Svojim pacientom pogosto razložim, da pri suhem očesu ni smiselno iskati ene same čudežne terapije. Veliko pomembneje je najti pravo kombinacijo zdravljenja za posameznika. Nekdo bo odlično odgovoril že na IPL, drugi bo potreboval še fotobiomodulacijo, pri tretjem bomo dodali intenzivnejšo nego vek, ustrezne kapljice, prehranska dopolnila ali druge oblike zdravljenja. Vsak bolnik je nekoliko drugačen in prav takšen mora biti tudi pristop. Kaj lahko naredite že sami doma, je kolegica Urša Pečjak strnila v blogu 5 rešitev za težave s suhimi očmi.
Ko bolniki razumejo, da gre za kronično bolezen, se spremeni tudi njihov pogled na zdravljenje. Ne pričakujejo več hitre rešitve, ampak postopno izboljšanje in dolgoročno obvladovanje težav. Prav zato se mnogi vračajo na kontrolne preglede in vzdrževalne terapije. Skupaj spremljamo potek bolezni in zdravljenje sproti prilagajamo njihovemu stanju.
Vedno poudarim še nekaj, kar se mi zdi pomembno. Suhega očesa danes žal še ne znamo dokončno pozdraviti. Lahko pa pri veliki večini bolnikov bistveno zmanjšamo simptome, umirimo vnetje, izboljšamo delovanje Meibomovih žlez in jim povrnemo občutek udobja pri vsakodnevnih opravilih. To je cilj sodobnega zdravljenja. Ne obljubljati nemogočega, ampak ponuditi individualno prilagojeno kombinacijo terapij, s katero bolezen dolgoročno uspešno obvladujemo. In ko bolnik po mesecih ali celo letih pove, da lahko brez težav bere, dela za računalnikom ali gre na sprehod tudi v vetrovnem vremenu, vemo, da smo skupaj naredili pomemben korak v pravo smer.