Kratkovidnost predstavlja velik globalni problem. Vse bolj postaja očitno, da pri kratkovidnosti ne gre zgolj za nenevarno hibo, ampak za stanje z dolgoročnimi posledicami za vid. Strokovnjaki se strinjajo, da je pojav kratkovidnosti v mladosti posledica kombinacije genetskih in okoljskih dejavnikov. Dejstvo je, da skokovito naraščanje pojavnosti kratkovidnosti težko pojasnimo z genetskimi faktorji. To nakazuje na vedno večjo vlogo vplivov okolja na razvoj kratkovidnosti. Raziskave potrjujejo, da bližinsko delo spodbuja rast očesnenga zrkla in s tem povezano naraščanje kratkovidnosti. To velja zlasti za dolgotrajno nepretrgano zrenje v telefonske ekrane.
Leta 2022 so v Izraelu opravili obsežno raziskavo pri adolescentih, ki so bili vključeni v obvezen vojaški rok. Vključenih je bilo kar 1,359,153 mladostnikov. Po višini kratkovidnosti so jih razdelili v nizko-srednje in visoko kratkovidne posameznike. Stopnjo kratkovidnosti so primerjali z indeksom telesne teže (BMI). Ugotovili so, da je BMI pri adolescentih močno povezan s pojavnostjo kratkovidnosti. Tako nizek BMI kot visok BMI sta povezana s pojavom zmerne in visoke kratkovidnosti. To še posebej velja za moško populacijo.
Obsežna Izraelska nacionalna raziskava je pokazala, da je BMI pri najstnikih močno povezan s pojavnostjo kratkovidnosti. Tako nizek BMI kot visok BMI sta povezana s pojavom zmerne in visoke kratkovidnosti.
Igor Šivec Trampuž, dr. med., specialist oftalmologije