Vedno pozoren in prijazen ortopedski kirurg Andrej Lahajner je po zaključenem študiju medicine opravil specializacijo iz ortopedske kirurgije. Je član ekipe medicinskega centra Artros, kjer izvaja operativne posege na stopalu, kolenu in rami.
Od zgodnjega otroštva je bil kratkoviden, s precej visoko dioptrijo. Očala je nosil od četrtega leta dalje. Že od zmeraj so ga motila, zlasti pri igri in športu. »Tudi sicer imam občutek, da jih ljudje, ki jih uporabljamo, ves čas iščemo«, pove v pogovoru. Kasneje je očala skušal zamenjati s kontaktnimi lečami, na katere pa se nikakor ni mogel navaditi.
Dolgo je razmišljal o operaciji dioptrije in imel v zvezi z njo mnoge pomisleke. Odločitev je stalno prestavljal in z njo dolgo odlašal. Kot zdravnik je razmišljal o tem, kaj vse gre lahko narobe. »V medicini namreč nič ni 100 % in dober vid je zame, kot kirurga odločilen« pove. A njegovi dvomi so se po pogovoru z dr. Kristino Mikek in z zelo zadovoljnimi kolegi zdravniki, ki so se že opravili ta poseg, postopno razblinili.
»Ali je to res mogoče? Zakaj sem toliko časa odlašal?«, to je bila prva misel dr. Lahajnerja po operaciji, ko se je spet ostro spregledal. Celoten pogovor z ortopedskim kirurgom Andrejem Lahajnerjem in kakšen je njegov nasvet za vse, ki razmišljajo o operaciji dioptrije, preberite v časopisu Morela pogled številka 7.