V ambulanti neverjetno pogosto slišim vprašanje: Lahko sploh opravim operacijo dioptrije, če imam cilinder? Mnogi so namreč prepričani, da je astigmatizem razlog, zaradi katerega poseg ni mogoč. Da so ravno cilindri tista ovira, ki jih samodejno izključi. V resnici je prej nasprotno. Prav pacienti z izrazitejšim astigmatizmom po korekciji dioptrije najbolj opazijo, kako se poleg ostrine izboljša tudi kakovost njihovega vida.
Astigmatizem je pogostejši, kot večina misli
Astigmatizem spada med najpogostejše refrakcijske napake. Po nekaterih ocenah se v različnih stopnjah pojavlja pri veliki večini odraslih. Kljub temu je predstava o njem pogosto nejasna. Mnogi vedo, da imajo “cilinder”, ne vedo pa natančno, kaj to pomeni in kako vpliva na njihov vid.
Pri astigmatizmu roženica ni enakomerno ukrivljena v vseh smereh. Namesto da bi bila lepo simetrična, je v eni osi bolj ukrivljena kot v drugi. Svetloba se zato v očesu ne zbere v eni sami točki, ampak se razprši. Posledica je manj ostra, včasih tudi rahlo popačena slika.
To se lahko kaže zelo različno. Nekateri opažajo zamegljen vid, ki ga niti očala povsem ne izostrijo. Drugi imajo hitro utrujene oči, težje berejo, jih po delu z zaslonom boli glava ali pa slabše vidijo ponoči. Pogosti so tudi odsevi in bleščanje okoli svetlobnih virov. Pri nižjih vrednostih se človek na nekoliko slabši vid s časom preprosto navadi. Pri korekciji z očali je pozornost usmerjena predvsem v kratkovidnost ali daljnovidnost, astigmatizem pa pogosto ostane nekje ob strani.
Najprej moramo vedeti, za kakšen astigmatizem gre
Ko presojamo, ali je operacija dioptrije primerna, ni najpomembnejše vprašanje, ali pacient ima astigmatizem. Pomembneje je, kakšen astigmatizem ima. Najpogostejši je pravilni astigmatizem. Pri njem je ukrivljenost roženice sicer različna v dveh oseh, vendar je ta razlika simetrična in pravilne oblike. Takšno obliko lahko sodobna refraktivna kirurgija zelo dobro odpravi. Pravilni astigmatizem ne predstavlja ovire za korekcije. Je sestavni del refraktivne napake, ki jo z operacijo odpravimo.
Drugače je pri nepravilnem astigmatizmu. Pri tem oblika roženice ni enakomerna in predvidljiva. Vzorec ukrivljenosti je lahko asimetričen ali bolezensko spremenjen. Rezultat korekcije v takih primerih ni več tako zanesljiv. V ozadju je lahko tudi bolezen roženice, na primer keratokonus, ki zahteva povsem svoj pristop.
Pri vsakem razmišljanju o operaciji dioptrije je zato pomemben del predoperativnega pregleda ocena roženice. Topografija roženice, meritev njene debeline in natančna analiza njene ukrivljenosti pokažejo, ali je astigmatizem primeren za kirurško korekcijo in katera metoda bi bila najbolj smiselna.
Kako lahko astigmatizem korigiramo
Ko gre za pravilni astigmatizem, imamo na voljo več pristopov. Izbira metode korekcije ni odvisna le od višine dioptrije. Pomembni dejavniki, ki jih upoštevamo, so še starost, oblika roženice, njena debelina, stabilnost dioptrije in tudi to, kaj pacient od svojega vida pričakuje. Pri mlajših pacientih s primerno roženico je pogosto prva izbira laserska korekcija. Laser med posegom preoblikuje roženico tako, da popravi njeno neenakomerno ukrivljenost. Astigmatizem pri tem ni nekaj obrobnega, ampak je od začetka del načrta korekcije. Sodobne laserske metode astigmatizem korigirajo natančno in predvidljivo.
Kadar roženica za laser ni primerna ali kadar so vrednosti dioptrije višje, lahko pride v poštev fakična znotrajočesna leča. Tudi ta obstaja v torični različici, kar pomeni, da je zasnovana za korekcijo astigmatizma.
Po štiridesetem letu se pogosto odpre še ena možnost. Naravna očesna leča začne izgubljati prožnost in pojavi se starostna daljnovidnost. Pri nekaterih so prisotni tudi začetni znaki sive mrene. V teh primerih razmišljamo o menjavi očesne leče. Naravno lečo nadomestimo z umetno. Pri tem uporabimo torično ali multifokalno torično lečo. Tako hkrati korigiramo dioptrijo, astigmatizem in tudi starostno slabši bližinski vid. Pri višjih vrednostih cilindrov je to pogosto zelo elegantna rešitev.
Kaj po korekciji pacienti opazijo najprej
Ljudje, ki so dolga leta živeli z astigmatizmom, pogosto mislijo, da dobro vedo, kaj jih moti. Po uspešni korekciji pa jih velikokrat preseneti nekaj drugega. Ne le to, da je slika ostrejša, ampak da je vid nasploh mirnejši, čistejši in manj naporen. Veliko jih pove, da je nočna vožnja po posegu lažja. Odsevi luči so manj moteči, bleščanje se zmanjša, slika pa deluje bolj stabilno. Nekateri prvič opazijo tudi, da je občutek prostora drugačen. Kot da je vidno polje širše in manj utesnjeno.
Dobro se spomnim pacientke z visokim astigmatizmom, pri kateri smo najprej operirali eno oko. Ko je prišla na kontrolo, je zelo nazorno opisala svojo izkušnjo. Na strani operiranega očesa se ji je zdelo, kot da se je slika razširila. Na drugem očesu, kjer operacije še nismo naredili, pa je imela občutek, kot da nekaj manjka. Kot da obstaja rob, ki ga prej ni opazila, ker je bil vedno tam. Takšni opisi zelo slikovito pokažejo, kako močno lahko astigmatizem vpliva na kakovost vida, tudi kadar se človek tega dolga leta sploh ne zaveda.
Kdaj operacije ne priporočam
Seveda obstajajo primeri, ko operacije dioptrije zaradi astigmatizma tudi ne priporočam. Previdna sem predvsem pri nepravilnem astigmatizmu, pri asimetrični ali bolezensko spremenjeni roženici, pri napredovalem suhem očesu, pri nekaterih boleznih mrežnice in pri keratokonusu. V teh primerih je potrebno najprej spremljati in razumeti osnovno stanje očesa in po potrebi zdraviti druge vzroke slabšanja vida, ne pa takoj razmišljati o korekciji dioptrije. Pri mlajših pacientih s keratokonusom zato pogosto najprej zdravimo roženico, na primer z metodo crosslinking. Šele kasneje pride na vrsto vprašanje, kako in ali sploh korigirati dioptrijo.
Astigmatizem sam po sebi torej ni ovira. Je pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost in ostrino vida, ni pa tisti dejavnik, ki bi sam po sebi odločal, ali je operacija dioptrije možna. Odločilno je zdravje roženice.