Tudi, če ste med redkimi, ki jih očala ali kontaktne leče ne motijo, je verjetno, da se bo to s pojavom starostne daljnovidnosti spremenilo.
Pri navadni kratkovidnosti, daljnovidnosti in astigmatizmu zadoščajo ena očala. S pojavom starostne daljnovidnosti, ko se poslabša bližinski vid, so naenkrat potrebna še bralna oačala. Soočeni smo s problemom stalnega iskanja in menjavanja očal. Delno rešitev ponujajo progresivna očala, ki pa zahtevajo privajanje in izkrivljajo sliko. Ker dioptrija starostne daljnovidnosti z leti raste, je očala potrebno tudi menjati.
Z operacijo dioptrije po 40. letu rešujemo dva problema hkrati. Odpravljamo slabo vidno ostrino zaradi kratkovidnosti, daljnovidnosti ali astigmatizma in izboljšujemo vidno ostrino na blizu zaradi starostne daljnovidnosti. Pri slednji gre za problem, ki se s staranjem pojavi zaradi zmanjševanja prožnosti očesne leče. To opazimo kot slabšanje bližinskega vida. Vzrok za težave z bližinskim vidom je torej drug kot pri navadni dioptriji, ki je posledica nepravilnosti v dolžini očesnega zrkla.
Najboljša rešitev za težave s slabim vidom na daljavo in bližino je tudi v tem starostnem obdobju za mnoge laserska operacija dioptrije. Gre za posebno obliko laserske korekcije dioptrije, imenovano Supracor, pri kateri roženico z laserjem preoblikujemo tako, da se izboljša tudi bližinski vid.
V Moreli pri svetovanju o možnostih za odpravo dioptrije vedno zasledujemo cilj zagotovitve dolgoročno najboljše rešitve za izboljšanje vida. Starost sama po sebi nima vpliva na rezultate laserske operacije dioptrije, lahko pa nanjo v srednjih letih vplivajo druga zdravstvena stanja, povezana z očmi. Po 40. letu je zato bistveno, da pri tehtanju o najprimernejšem načinu odprave dioptrije upoštevamo naslednja štiri stanja:
1. Začetek sive mrene ali zvišano tveganje za sivo mreno
To je obolenje, kjer očesna leča postopno postane motna. Prvi simptomi so poudarjen občutek bleščanja, težave z branjem pri slabši osvetlitvi, meglen vid, ki ga z očali ne izboljšamo. Še preden se pojavijo težave, lahko s pregledom odkrijemo zgodnje znake sive mrene. Tveganje za sivo mreno je povečano pri vseh, kjer sta starša imela sivo mreno. V takšnih primerih je vredno pretehtati, kako dolgo bo trajalo, da pojav ali napredovanje sive mrene povzroči slabšanje vida. V teh primerih je pogosto boljša alternativa operacija dioptrije z lečo. Po takšnem posegu zaradi zamenjave leče ne more več priti do razvoja sive mrene. Tako ni nevarnosti, da bi po nekaj letih za boljši vid potrebovali še eno očesno operacijo.
2. Prisotnost povišanega očesnega tlaka
Glavkom ali zelena mrena je obolenje povišanega očesnega tlaka. Nezdravljen vodi v postopno okvaro ali celo izgubo vida. Pogostost pojava tega obolenja po 40. letu starosti narašča. Pri blagih oblikah glavkoma je lahko laserska operacija še vedno smiselna opcija odprave dioptrije. V primeru izrazitejšega obolenja pa je lahko boljša rešitev operacija dioptrije z lečo, ki lahko tudi pomaga uravnati očesni tlak.
3. Težave s suhimi očmi
Pogostost teh z leti narašča, bolj izrazite so pri ženskah, še posebej po menopavzi. Značilno se suhe oči kažejo kot občutek draženja, pekočih bolečin ali tujka v očeh. Laserska operacija dioptrije lahko problem suhih oči stopnjuje, zato jo v tem starostnem obdobju pri tistih, ki imajo izrazito simptomatiko suhih oči, odsvetujemo.
4. Stopnja starostne daljnovidnosti
Težave s starostno daljnovidnostjo se z leti stopnjujejo. Pri 40. in 50. letnikih so razmeroma majhne in za korekcijo so potrebna bralna očala z minimalno dioptrijo. Kasneje ta bližinska dioptrija narašča, v povprečju vsakih 10 let za eno dodatno dioptrijo. Obseg korekcije bližinskega vida, ki ga lahko izvedemo z lasersko operacijo, je omejen. Laserska operacija za odpravo starostne daljnovidnosti je zato najprimernejša pri 40. in 50. letnikih. V tem starostnem obdobju lahko pričakujemo, da bomo s tem posegom zagotovili dober bližinski vid, ki bo trajal vsaj desetletje ali dve.