Večina ljudi pride k okulistu takrat, ko opazi, da slabše vidi. Črke na telefonu postanejo manj jasne, vožnja ponoči bolj naporna, branje pa utrujajoče. Vendar očesni pregled ni namenjen samo preverjanju dioptrije. Oči so eden redkih delov telesa, kjer lahko zdravnik brez posega neposredno vidi žile, mrežnico in vidni živec. Zato lahko pregled včasih pokaže spremembe, ki jih bolnik sam še ne čuti.
Oči povedo več kot samo to, kako dobro vidite
Pri očesnem pregledu oftalmolog ne ocenjuje samo ostrine vida. Z lučko, mikroskopom in posebnimi lečami pregleda sprednji del očesa, očesno lečo, očesni tlak in po potrebi tudi očesno ozadje. Prav pregled očesnega ozadja je ena najdragocenejših preiskav, ker omogoča neposreden pogled na mrežnico, drobne žile in vidni živec.
To je pomembno zato, ker so žile v mrežnici del istega žilnega sistema, ki oskrbuje tudi možgane, srce in ledvice. Spremembe na teh drobnih žilah lahko zato odražajo dogajanje drugje v telesu. Včasih se pokažejo še preden bolnik občuti težave.
Zato očesni pregled ni samo odgovor na vprašanje, ali potrebujete nova očala. Lahko je tudi priložnost, da pravočasno odkrijemo znake bolezni, ki se razvijajo počasi in dolgo ne povzročajo očitnih simptomov.
Tihe bolezni se lahko najprej pokažejo na očeh
Sladkorna bolezen in povišan krvni tlak imata skupno lastnost, zaradi katere ju bolniki pogosto dolgo ne prepoznajo. Obe bolezni lahko več let potekata brez bolečin in brez jasnih opozoril. Človek se lahko počuti dobro, medtem ko se na drobnih žilah že dogajajo spremembe.
Pri dolgotrajno povišanem krvnem tlaku lahko žilice v mrežnici postanejo ožje in bolj toge. Včasih so vidne drobne krvavitve ali druge spremembe, ki zdravniku povedo, da je žilje obremenjeno. Pri sladkorni bolezni se lahko razvije diabetična retinopatija, poškodba drobnih žil v mrežnici zaradi povišanega krvnega sladkorja.
Te spremembe sprva pogosto ne bolijo in vida ne motijo. Bolnik jih ne more opaziti sam. Oftalmolog pa jih pri pregledu očesnega ozadja lahko vidi. To ne pomeni, da okulist postavi diagnozo sladkorne bolezni ali povišanega krvnega tlaka. Lahko pa prepozna znake, zaradi katerih je smiseln posvet z osebnim zdravnikom in dodatne preiskave. Prav v tem je vrednost pregleda. Včasih ne odkrije samo težave z očmi, temveč nakaže, da je treba pogledati širše.
Ko se spremembe pokažejo na vekah, pogledu ali površini očesa
Nekatere spremembe so vidne že med pogovorom z bolnikom. Rumenkaste, nekoliko dvignjene obloge na vekah, ki jim pravimo ksantelazme, so lahko povezane s povišanimi maščobami v krvi. Same po sebi niso nevarne za oko, so pa lahko razlog, da se z osebnim zdravnikom pogovorite o krvnih preiskavah in dejavnikih tveganja za bolezni srca in žil.
Tudi bolezni ščitnice se lahko odražajo na očeh. Pri nekaterih oblikah ščitnične bolezni, zlasti pri Gravesovi bolezni, se za očmi razvije vnetje. Oči lahko postanejo bolj izbuljene, pogled bolj odprt, pojavi se občutek pritiska za očmi, suhost, solzenje ali dvojni vid. Bolnik ali njegovi bližnji včasih najprej opazijo spremembo videza oči, šele nato se pokaže, da gre za hormonsko neravnovesje.
Pogosta težava sodobnega časa so tudi suhe in utrujene oči. Veliko ljudi več ur dnevno dela pred zasloni, pogosto v suhih ali klimatiziranih prostorih. Oči pečejo, so rdeče, vid se ob koncu dneva zamegli, pojavi se občutek peska v očeh. Pri nekaterih gre predvsem za posledico dolgotrajnega gledanja v zaslon, pri drugih pa za bolezen suhega očesa, ki potrebuje bolj usmerjeno obravnavo.
V ambulanti pogosto vidimo, da bolniki take težave dolgo prenašajo, ker se jim zdijo običajen del dela z računalnikom. Kadar so simptomi občasni, lahko pomagajo odmori, boljša osvetlitev, vlaženje zraka in ustrezne umetne solze. Če pa težave trajajo več tednov, se stopnjujejo ali vplivajo na vid, je pregled smiseln.
Kdaj očesnega pregleda ne smete odlagati
Večina očesnih sprememb se razvija počasi. Nekateri simptomi pa zahtevajo hitro obravnavo.
Nenadna izguba vida na enem ali obeh očeh, nenaden dvojni vid, izpad dela vidnega polja ali novi bliski svetlobe niso simptomi, pri katerih bi bilo smiselno čakati. Lahko so povezani z motnjo prekrvitve, vnetjem vidnega živca, spremembami na mrežnici ali nevrološkim dogajanjem.
Posebno pozornost si zasluži kratkotrajna zatemnitev vida na enem očesu, ki sama mine v nekaj minutah. Zdravniki temu pravimo amaurosis fugax. Ker se vid povrne, jo bolniki včasih pripišejo utrujenosti ali naključju. V resnici je lahko opozorilni znak motnje v prekrvitvi in zahteva hitro zdravniško presojo.
Pravilo je preprosto. Kadar se vid nenadoma spremeni, kadar se sprememba ponavlja ali kadar je ne znate pojasniti, poiščite pomoč takoj. Pri očeh je čas v nekaterih primerih pomemben del zdravljenja.
Pregled, ki je smiseln tudi takrat, ko nimate težav
Oči niso samo organ za branje, delo in vožnjo. So tudi del telesa, na katerem lahko zdravnik vidi posledice nekaterih splošnih bolezni. Zato redni očesni pregledi niso namenjeni samo ljudem, ki slabše vidijo.
Po štiridesetem letu je pregled pri okulistu smiseln tudi, če z vidom nimate težav. Takrat se pogosteje začnejo pojavljati spremembe, kot so starostna slabovidnost, povišan očesni tlak, začetne spremembe na očesni leči in bolezni mrežnice. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom, glavkomom v družini ali drugimi dejavniki tveganja so pregledi potrebni pogosteje.
Kako pogosto je pregled smiseln, je odvisno od starosti, zdravstvene zgodovine, družinske obremenjenosti in izvida prvega pregleda. Zato je najboljši odgovor individualen. Oftalmolog vam po pregledu pove, ali zadostuje kontrola čez nekaj let ali je zaradi tveganja potrebna pogostejša obravnava.
Največja vrednost očesnega pregleda je pogosto prav v tem, da težave odkrijemo še preden jih začnete opažati sami. Dober vid je pomemben, ni pa vedno zagotovilo, da so oči zdrave.