Pekoč občutek, zbadanje, občutek peska v očeh ali meglen vid, vse to so pogosti znaki suhih oči. Mnogi pacienti mi povedo, da so obiskali že več zdravnikov, a kljub številnim preiskavam niso dobili jasnega odgovora, zakaj jih oči dražijo. Pogosto se namreč dogaja, da se pri blažjih oblikah suhega očesa pri pregledu “nič ne vidi”. Površina očesa izgleda povsem normalno, solzni film je prisoten pa vendar pacient toži zaradi občutka draženja in utrujenosti oči ali tujka.
Težava je običajno skrita globlje, v drobnih meibomovih žlezah na notranji površini vek. To so žleze, ki ustvarjajo maščobno komponento solz. Kadar te žleze ne delujejo pravilno, solze prehitro izhlapevajo, površina očesa se zato neprestano suši. Prav razumevanje dogajanja v teh žlezah je v zadnjih letih prineslo velik preobrat pri diagnostiki in zdravljenju sindroma suhega očesa.
Meibomove žleze so ključne za stabilnost solznega filma
Na notranji površini vek se skriva mreža drobnih žlez, ki izločajo oljnato snov imenovano meibum. Ta tvori zunanji, zaščitni sloj solznega filma in preprečuje njegovo izhlapevanje. Če se žleze vnamejo in zamašijo to zmanjša količino meibuma v solzah. Solzni film, ki prekriva površino očesa se zaradi tega stanjša in postane nestabilen. Neprenehoma se na površini očesa pričnejo pojavljati predeli, ki se izsušijo. Daljše trajanje vnetja in zapore Meibomovih žlez postopno povzroči propadanje žlez.
To imenujemo disfunkcija meibomovih žlez (MGD). Gre za najpogostejši vzrok suhega očesa. Po podatkih je to stanje prisotno pri do 85 % bolnikov s simptomi suhega očesa. Dolgo smo lahko le domnevali, danes pa nam sodobna tehnologija omogoča, da ga vidimo in tudi objektivno izmerimo neposredno.
Meibografija omogoča vpogled v delovanje žlez
Z meibografijo lahko natančno ocenimo stanje meibomovih žlez. Gre za slikovno preiskavo z infrardečo svetlobo, ki pokaže, kako številne, prehodne in ohranjene so žleze. Preiskava je neboleča in traja le nekaj minut.
Rezultat pokaže, ali so žleze zamašene, delno atrofične ali že propadle. Pomembna prednost metode je, da jo lahko večkrat ponovimo in tako objektivno spremljamo napredovanje bolezni ali učinkovitost zdravljenja.
V zadnjih letih je pomen meibografije potrdilo več mednarodnih raziskav. V večjih študijah, objavljenih v letih 2024 in 2025, so raziskovalci analizirali na tisoče meibografskih posnetkov in ugotovili, da lahko natančna kvantitativna ocena izgube žlez zelo zanesljivo napove resnost simptomov suhega očesa ter uspešnost zdravljenja.
Raziskave so potrdile, da digitalna analiza meibografskih slik, vključno z uporabo umetne inteligence, omogoča merjenje deleža delujočih in propadlih žlez. To poveča natančnost diagnoze in pomaga določiti optimalni terapevtski pristop že na začetku zdravljenja. Zanimivo je tudi, da so v teh študijah odkrili značilne vzorce atrofije, ki napovedujejo, pri katerih bolnikih se bo stanje hitreje poslabšalo, in pri katerih je verjetnost obnove žlez večja. Zgodnje odkrivanje sprememb omogoča pravočasno ukrepanje Pri mnogih bolnikih z blagimi simptomi že odkrijemo začetne spremembe v strukturi žlez, ki jih z običajnim pregledom ne bi zaznali. Zgodnja diagnoza pomeni, da lahko ukrepamo še preden pride do trajnejše okvare. Pri blagih oblikah lahko zadostujejo že poudarjena higiena vek z masažo robov vek in topli obkladki. Kadar meibografija pokaže napredovale spremembe, svetujemo eno izmed oblik vzročnega zdravljenja. Cilj tega je, da žleze mehansko odmašimo in spodbudimo njihovo ponovno delovanje.
OptiLight terapija umirja vnetje in vrača funkcijo žlez
V zadnjih letih se je kot ena najučinkovitejših metod pri disfunkciji meibomovih žlez izkazala OptiLight terapija. Gre za posebno obliko terapije, ki temelji na intenzivni pulzni svetlobi (IPL) in je zasnovana posebej za zdravljenje suhega očesa. Osebno sem velika zagovornica uporabe te terapije po možnosti že v zgodnjih fazah bolezni suhega očesa. Ta terapija namreč poleg spodbujanja prekrvavitve in delovanja Meibomovih žlez zelo učinkovito uničuje pršico Demodex. Gre za drobnega kožnega parazita, ki se pogosto nahaja v izvodilih Meibomovih žlez in povzroča kronično vnetje žleznih izvodil.
Klinične raziskave so pokazale, da kombinacija OptiLight terapije in rednega iztiskanja žlez zelo uspešno odpravlja simptome suhega očesa, izboljša stabilnost solznega filma in ustvarja občutek ugodja. Pri večini bolnikov se težave suhih oči s to terapijo občutno omilijo, včasih celo popolnoma izzvenijo.
Razumevanje vzroka vodi k učinkovitejšemu zdravljenju
Suho oko ni le posledica pomanjkanja solz, ampak pogosto rezultat spremenjenega delovanja meibomovih žlez. Meibografija nam omogoča, da te spremembe pravočasno prepoznamo in zdravljenje prilagodimo posamezniku.
Z njo dobimo objektivno sliko, ki nam pomaga razumeti, zakaj se simptomi pojavljajo, kako napredujejo in kako se na terapijo odzivajo. Z naprednimi pristopi, kot je OptiLight, danes ne lajšamo le posledic, ampak skušamo odpraviti sam vzrok težav. Cilj je obnovitev funkcije žlez in povrnitev ravnovesja na površini očesa.
Ko enkrat pogledamo pod površino in vidimo, kaj se res dogaja, postane jasno, da suhe oči niso nujno nekaj, s čimer se moramo sprijazniti. Gre za stanje, ki ga lahko razumemo, spremljamo in uspešno zdravimo.