Gospa v zgodnjih šestdesetih je stopila v ambulanto in mi potožila, da pri branju opaža nenavaden pojav. "Besede, na katere gledam, so zamegljene ali kot izbrisane," je opisala. "Vse naokrog vidim jasno, samo na sredini vidnega polja se zdi kot, da nekaj manjka."
Sliši se kot nenavadna težava, a pacientov, ki opisujejo, da naenkrat težko berejo ali prepoznavajo obraze, ni tako malo. Po pregledu in slikanju očesnega ozadja je bila diagnoza jasna. Pri gospe se je pojavila makularna luknja, drobna odprtinica na mrežnici, ki lahko močno okvari vid.
Kaj je makularna luknja?
Makula, ki jo imenujemo tudi rumena pega, je majhen predel v središču mrežnice na očesnem ozadju. To je predel, ki ustvarja najostrejši vid, ki ga potrebujemo pri branju, vožnji in prepoznavanju obrazov. Z makulo zaznavamo tisti del vidnega polja, kamor usmerimo center pogleda. Makularna luknja nastane, ko se na tem območju mrežnica prekine. Posledica je, da osrednji del vidnega polja izgubi ostrino ali pa slika v centru vidnega polja celo povsem izgine.
Zakaj nastane makularna luknja?
Glavni vzrok za nastanek makularne luknje v mrežnici so starostne spremembe očesa. Steklovina (prozorni gel, ki izpolnjuje notranjost očesnega zrkla) se z leti nekoliko skrči in lahko tudi loči od mrežnice. Temu naravnemu procesu rečemo odstop steklovine in večinoma ne povzroča težav. Včasih pa je steklovina še pritrjena na makulo in ob krčenju povleče tudi ta občutljivi predel tkiva mrežnice. V tem primeru lahko v makuli nastane luknja. V veliki večini primerov se torej to obolenje razvije spontano zaradi starostnih sprememb, brez drugega zunanjega vzroka. Redkeje je vzrok makularne luknje poškodba očesa, lahko pa nastane tudi v povezavi z nekaterimi bolezenskimi spremembami na mrežnici.
Makularna luknja se tipično pojavi pri starejših od 60 let, nekoliko pogosteje pri ženskah. Običajno prizadene eno oko, le v približno 10 % primerov se čez čas razvije tudi na drugem očesu.
Znaki in simptomi
Sprva je makularna luknja lahko neopazna, saj je navadno le na enem očesu. Z drugim očesom izpad vidnega polja kompenziramo. Če prizadeto oko uporabljamo za branje ali gledanje drobnih podrobnosti, se sprememba opazi prej. Slika v samem središču vidnega polja postane zamegljena ali popačena. Pri branju lahko besede na sredini strani izginejo ali se zdijo zabrisane. Ravne črte lahko z enim očesom vidimo kot valovite ali prelomljene. Pacienti mi včasih slikovito povedo, da se jim zdi, kot da bi se na sredi pogleda pojavila mastna packa, ki prekriva tisto, kar želijo prebrati.
Diagnoza
Makularno luknjo zanesljivo potrdimo s slikanjem očesa s preiskavo imenovano OCT (optična koherentna tomografija). Z njo dobimo natančen vpogled v stanje mrežnice. Preiskava pri opisanih težavah lahko potrdi makularno luknjo, včasih pa pokaže tudi kakšno drugo bolezensko spremembo na makuli. Pregled z OCT je hiter, rezultat pa je viden takoj.
Zdravljenje
Makularna luknja se skoraj nikoli ne pozdravi sama. Edino učinkovito zdravljenje je operacija, ki ji rečemo vitrektomija. Pri tem posegu v očesu odstranimo steklovino in s tem odpravimo njen vlek na mrežnico. Odluščimo tudi tanko notranjo membrano na površini mrežnice, da sprostimo dodatne napetosti v tkivu. V oko se vbrizga mehurček plina, ki za nekaj časa zapolni notranjost zrkla in od znotraj pritisne na robove luknje v makuli, da se ta zaceli. V nekaterih primerih (pri zelo majhnih luknjah v zgodnji fazi) lahko zdravnik poskusi zapreti luknjo tudi z injekcijo posebnega zdravila v oko, ki sprosti vlek steklovine. Ta nekirurški pristop se uporablja redkeje in je primeren le v omejenih primerih.
Okrevanje in pričakovani rezultati
Operacije makularne luknje so zelo uspešne. Pri večini bolnikov se luknja zaceli in vid se v nekaj tednih začne postopno izboljševati. Pogosto ostrina vida ne doseže več povsem prvotne ravni, vendar se centralni vid lahko močno izboljša, kar omogoči normalno življenje. Po operaciji mora bolnik nekaj dni držati glavo nagnjeno navzdol (tudi med počitkom in spanjem), da plinski mehurček v očesu pritiska na makulo in omogoča pravilno celjenje. Takšen položaj je lahko neprijeten, a ključen za uspeh zdravljenja. Najbolj pomembno je, da makularno luknjo odkrijemo in zdravimo čim prej. Če sprememba ostane nezdravljena dlje časa ali če je luknja velika, so poškodbe vida lahko trajnejše in končni izid slabši.
Pri omenjeni gospe smo makularno luknjo odkrili zgodaj. Odločila se je za operacijo in že po nekaj tednih se ji je vid popravil. Slika na prizadetem očesu sicer ni popolnoma ostra, je pa zdaj dovolj dobra za njeno vsakdanje branje in delo.
Kdaj pomisliti na makularno luknjo?
Če opazite, da imate v središču vidnega polja nenadoma zamegljen ali popačen del slike, da težko berete, čeprav imate ustrezna očala ali ravne črte (npr. ploščice, okviri, besedilo) vidite kot valovite ali prelomljene, čim prej obiščite oftalmologa. Zgodnje odkritje makularne luknje in pravočasno zdravljenje sta ključna za ohranitev dobrega vida.