Plavajoče motnjave v vidnem polju v obliki pikic, nitk, meglice ali tako imenovanih »muhic«, so zelo pogoste težave, ki se z leti stopnjujejo. Nastanejo v steklovini, gelu, ki zapolnjuje notranjost očesa. Pri večini so sprva komaj opazne, sčasoma pa se lahko zgostijo in postanejo izrazito moteče, predvsem pri branju, delu z računalnikom ali gledanju svetlih površin. Laserska odstranitev motnjav (laserska vitreoliza) je lahko zelo učinkovita in elegantna rešitev teh težav, a ni primerna za vsakogar. Ali lahko s tem posegom pomagamo odpraviti težave zaradi motnjav, lako ocenim šele po skrbnem očesnem pregledu in pogovoru. Da bo lažje razumljivo, kako se odločam pri svetovanju zdravljenja motnjav, vam bom to orisala na nekaj tipičnih primerih iz vsakodnevne prakse.
Primer 1: mlajši pacient z drobnimi motnjavami
25-letni gospod že več let opaža številne drobne motnjave pred obema očesoma. Opisuje jih kot pikice, nitke in spirale, ki so z leti postale številnejše in ga zelo motijo pri delu z računalnikom. Pri pregledu sem ugotovila, da je steklovina homogena, brez znakov odstopa, prisotne so bile le drobne degenerativne zgostitve. Laserska vitreoliza v tem primeru ni primerna rešitev. Posega nikoli ne izvajamo, dokler steklovina ni naravno odstopila, kar se najpogosteje zgodi okoli 60. leta. Pred tem bi bil poseg lahko nevaren, saj bi lahko povzročil prehitro posedanje steklovine in celo raztrganino mrežnice. Približno 75 % ljudi, starejših od 65 let, ima že odstopljeno steklovino, pri mlajših od 40 let je to zelo redko. V primerih, kot je opisani, bolnike skušam predvsem pomiriti. Ko razumejo, da stanje ni nevarno, motnjave lažje odmislijo. Dodatno pri tem pomaga tudi tako imenovana nevroadaptacija, ko možgani sčasoma podzavestno prenehajo zaznavati motnjave in nanje pozabimo.
Primer 2: po operaciji sive mrene
72-letni gospod je bil pred tremi leti operiran zaradi sive mrene na obeh očesih in vidi odlično. Zadnje leto pa ga zelo moti ena večja »muha« pred desnim očesom, ki se mu pri branju vedno postavi v center vida. Pri pregledu ugotovim odstop steklovine z značilno večjo zgostitvijo v centralnem delu. Tak pacient je idealni kandidat za lasersko vitreolizo. Kadar gre za eno ali nekaj večjih, jasno omejenih motnjav v centralnem vidnem polju, je laserska odstranitev zelo smiselna. Poseg je pogosto še uspešnejši pri tistih, ki so že imeli operacijo sive mrene. Po posegu se kakovost vida in vsakodnevnega življenja običajno bistveno izboljšata.
Primer 3: visoka kratkovidnost
57-letna gospa ima visoko kratkovidnost (–9,00 dioptrije) in že več let opaža goste meglice in pajčevine pred obema očesoma. Motnjav je vedno več, zato ima občutek slabšega vida. Pri pregledu ugotovim obojestransko odstopljeno steklovino z obsežnimi, gostimi motnjavami po celotnem steklovinskem prostoru. V takšnih primerih laserska vitreoliza ni učinkovita. Kadar je motnjav zelo veliko in zapolnjujejo celotno steklovino, jih z laserjem ne moremo odstraniti v takšnem obsegu, da bi to pomembno izboljšalo vid. V takih primerih pride v poštev le kirurška odstranitev steklovine s posegom imenovanim vitrektomija.
Primer 4: svež odstop steklovine
63-letna gospa tri dni opaža piko in pajčevino pred levim očesom, zvečer tudi bliskanje. Pri pregledu ugotovim novo nastal odstop steklovine s posamezno centralno motnjavo, mrežnica je nepoškodovana. V takih primerih lahko motečo motnjavo odstranimo z laserjem, vendar ne takoj. Pri svežem odstopu steklovine vedno počakamo 4 do 6 mesecev, da se stanje umiri. Če so motnjave po tem času še vedno moteče, jih lahko varno odstranimo z laserjem.
Kdaj torej verjetno lahko pomaga laserska vitreoliza?
Če ste starejši od 50 let in v vidnem polju že dlje časa opažate eno ali nekaj večjih motnjav, ki vas stalno ovirajo pri branju, delu ali drugih vsakodnevnih opravilih, obstaja možnost, da vam lahko z lasersko odstranitvijo motnjav pomagamo. Pomembno je, da so spremembe prisotne vsaj nekaj mesecev in da resnično vplivajo na kakovost vida in življenja. Kljub temu pa dokončna odločitev nikoli ne temelji le na občutku, temveč na natančnem pregledu očesnega ozadja pri razširjeni zenici in iskrenem pogovoru o možnostih in realnih pričakovanjih. Le tako lahko skupaj presodimo, ali je poseg v posameznem primeru varen, smiseln in lahko resnično pomaga.