Motnjave v steklovini so lahko precej nadležne in motijo čist pogled. Zelo pogosto so predmet debate na očesnih pregledih. Ker niso nevarne, se oftalmologi še desetletje nazaj z njimi niso veliko ukvarjali. Sedaj se zavedamo, da je uspešno odpravljanje takih sprememb lahko ključno za dosego kvalitetnega vida. Žal pa posega ni možno varno in učinkovito narediti pri vseh, ki si tega želijo. Pred odločitvijo je nujno opraviti posvet in pregled očesnega ozadja. Kaj so tiste ključne informacije, ki jih potrebujem in kaj je pomembno preveriti ob pregledu? Na podlagi česa se odločam?
Zelo pomemben je pogovor. Predvsem me bo zanimalo, koliko časa so motnjave že prisotne. Večkrat sem že poudarila, da je primerno od prvega izrazitejšega pojava sprememb (te so po navadi posledica odstopa steklovine) počakati 4-6 mesecev, preden se lotimo laserskega posega. Pri tistih, ki so se v preteklosti večkrat zdravili zaradi globokega vnetija oči-uveitisa, se za poseg praviloma ne odločim. Tako zdravljenje bi namreč lahko sprožilo ponovni zagon vnetja. Previdna sem tudi pri tistih, ki se zdravijo zaradi višjega očesnega pritiska, saj je tu možnost, da bi prišlo do prehodnega ali trajnega zvišanja očesnega pritiska višja.
Vedno izmerim ostrino vida in očesni pritisk. Pri povišanem pritisku v očesu sem glede posega zelo previdna.
Opravim temeljit pregled očesa pri razširjeni zenici in slikanje očesnega ozadja. Tu preverim količino, velikost in lokacijo motnjav znotraj očesa. Praviloma z laserjem lahko uničim tiste spremembe, ki so v sredini očesa in so laserskim žarkom dostopne. Poleg tega je pomembno, da so dovolj oddaljene od vitalnih očesnih struktur kot sta očesna leča in mrežnica, ki bi jih laserski žarek lahko poškodoval. Če je sprememb količinsko preveč, bom namesto laserskega zdravljenje raje predlagala operativno odstranitev z vitrektomijo.
Važno je, kakšnega izvora so motnjave. Največkrat gre za starostno pogojene zgostitve v očesni steklovini in te so glavni razlog za lasersko vitreolizo. Če so zgostitve nastale kot posledica očesnega vnetja, jih z laserjem ne smemo odstranjevati, saj bi s tem lahko povzročili reaktivacijo vnetja.
Obstajata še dve posebni vrsti zgostitev v steklovini, ki jih ne moremo odstraniti z vitreolizo. To sta synchysisi scintilans (številni drobni kristalčki holesterola, ki lahko nastanejo po očesnih poškodbah, krvavitvah ali vnetjih) in asteroidna hialoza (tu pa gre za kopičenja kalcijevo-fosfatnih in lipidnih delcev, povezano je s staranjem, tudi s sladkorno boleznijo ali višjim krvnim holesterolom).
Po takem pregledu ugotovim, ali je poseg izvedljiv, smiseln in varen. Preden se ga lotim, vedno razložim pacientu, kaj bo s takim posegom pridobil in kje so njegove omejitve. Pomembno je vedeti, da s posegom ne moremo odstraniti vseh motnjav, temveč le centralne in večje, te ki so praviloma tudi najbolj moteče. Opažam namreč, da je ob realnih pričakovanjih obojestransko zadovoljstvo bistveno večje.