V ambulanti pogosto srečujem posameznike, ki se z istimi težavami spopadajo že leta. Oči so rdeče, robovi vek pečejo ali srbijo, zjutraj so trepalnice zlepljene. Kapljice za suhe oči pomagajo le začasno, nato se težave vrnejo. Vzrok mnoge preseneti: na koreninah trepalnic živi mikroskopska pršica, nevidna prostemu očesu. Imenuje se Demodex. Pri večini ne povzroča nobenih težav, dokler se ne namnoži prekomerno.
Nevidna pršica na naši koži
Demodex je rod mikroskopskih pršic, ki so del normalne kožne flore odraslih. Merijo med 0,1 in 0,4 milimetra, zato jih brez mikroskopa ne moremo opaziti. Živijo v dlačnih mešičkih in lojnicah po vsem telesu, še posebej rade pa naseljujejo veke.
Na trepalnicah najdemo predvsem dve vrsti. Demodex folliculorum prebiva v mešičkih trepalnic in se hrani z odmrlimi kožnimi celicami. Demodex brevis je nekoliko manjša, a prodre globlje v Meibomove žleze, kjer nastaja maščobna plast solznega filma.
Prisotnost teh pršic sama po sebi ni bolezen. S starostjo se njihovo število povečuje in po sedemdesetem letu jih najdemo skoraj pri vsakem. Težave nastanejo, ko se prekomerno razmnožijo. K temu lahko prispevajo rozacea, sladkorna bolezen, oslabljen imunski sistem in nekatere kronične kožne bolezni. Ko se njihovo število poveča, se telo odzove z vnetjem. Takrat govorimo o demodex blefaritisu, kroničnem vnetju vek, ki ga povzroča prav ta nevidni prebivalec naše kože.
Kako lahko tako majhna pršica povzroči velike težave
Ko se Demodex prekomerno namnoži, začne škodovati na več ravneh. Mehansko draži in širi dlačne mešičke, kar lahko vpliva na rast trepalnic in delovanje žlez v vekah. Na svoji površini prenaša bakterije in druge mikroorganizme, ki dodatno spodbujajo vnetje.
Telo njene ostanke in presnovne produkte prepozna kot tujke, zato se razvije kronični vnetni odziv, ki ga brez ustreznega zdravljenja težko umirimo.
Posebej prizadete so Meibomove žleze. Demodex brevis jih naseljuje neposredno, njeni odpadni produkti pa lahko zamašijo izvodila. Posledica je slabša kakovost solznega filma, hitrejše izhlapevanje solz in občutek suhega očesa.
Prav zato demodex blefaritis pogosto ostane neprepoznan. Simptomi so zelo podobni drugim očesnim težavam, pravi vzrok pa ostaja skrit globoko v vekah. Podobno velja za druge motnje solznega filma, kjer je najpogostejši vzrok suhih oči disfunkcija Meibomovih žlez. O tem je pisala kolegica Urša Pečjak v prispevku Najpogostejši vzrok za suhe oči.
Ovratniki razkrijejo diagnozo
Najpogostejši simptomi so rdečina robov vek, pekoč občutek, srbenje, občutek tujka v očesu in zlepljene trepalnice ob prebujanju. Oči so utrujene in razdražene, težave pa se razvijajo počasi, zato jih mnogi pripišejo delu za zaslonom, utrujenosti ali staranju.
Pri pregledu vek najprej iščem t. i. ovratnike, cilindrične obloge okoli korenin trepalnic. Gre za drobne voščene obloge, ki nastanejo zaradi prisotnosti pršic in njihovih odpadnih produktov.
Te obloge so značilne skoraj izključno za demodex blefaritis in veljajo za zelo zanesljiv znak bolezni. Ker se simptomi pogosto prekrivajo s sindromom suhega očesa ali alergijskim vnetjem vek, je natančen oftalmološki pregled nujen. O razlikovanju med suhimi očmi in očesno alergijo je pisala kolegica Urša Pečjak v članku Očesne alergije in suhe oči, o samem poteku diagnostike suhih oči pa v prispevku 5 korakov za postavitev diagnoze suhih oči.
Od higiene vek do sodobnih svetlobnih terapij
Temelj zdravljenja je redna in pravilna higiena vek. Nežno čiščenje robov vek enkrat ali dvakrat dnevno zmanjšuje število pršic ter odstranjuje obloge. Pri tem so pogosto v pomoč tudi splošni ukrepi osnovne nege, ki jih je kolegica Urša Pečjak strnila v članku 5 rešitev za težave s suhimi očmi.
Na voljo so posebni pripravki z izvlečkom čajevca oziroma z učinkovino terpinen-4-ol, ki deluje proti pršici Demodex. Pregled raziskav organizacije Cochrane iz leta 2020 sicer kaže, da dokazi o učinkovitosti teh pripravkov še niso povsem enotni, vendar higiena vek ostaja ključni del zdravljenja.
Če to ne zadošča, zdravljenje dopolnim z naprednejšimi postopki, kot sta intenzivna pulzna svetloba (IPL) in fotobiomodulacija. O tem, kako se danes lotevam zdravljenja s svetlobnimi metodami, sem pisala v članku Optilight ali LipiFlow.
IPL deluje s kratkimi svetlobnimi impulzi, ki zmanjšujejo vnetje, izboljšujejo delovanje Meibomovih žlez in zmanjšujejo število pršic. Fotobiomodulacija pa uporablja nizkoenergijsko svetlobo za umirjanje vnetja.
Kronična bolezen, ki jo lahko uspešno obvladujemo
Demodex blefaritis je kronično stanje. Cilj zdravljenja ni popolna odstranitev pršic, saj so del normalne flore, temveč zmanjšanje njihovega števila na raven, pri kateri ne povzročajo težav.
Izboljšanje nastopi postopoma. Srbenje, pekoč občutek in rdečina se pogosto zmanjšajo že v prvih tednih redne higiene, popolna umiritev vnetja pa lahko traja več mesecev.
Higiena vek tako pogosto postane del vsakodnevne rutine, še posebej pri tistih z rozaceo, sladkorno boleznijo ali ponavljajočimi se težavami. Demodex blefaritis je pogostejši, kot si marsikdo predstavlja. Pomirja pa me, da ga danes znamo zanesljivo prepoznati in uspešno obvladovati. Ob pravočasnem zdravljenju praviloma ne pušča trajnih posledic za vid ali zdravje oči.