Z občasnimi glavoboli se srečujemo vsi. Močnejši ali dolgotrajnejši glavoboli pa so tisti, zaradi katerih obiščemo zdravnika. V ambulanti se oftalmologi zelo pogosto srečujemo s tistimi, ki so jih splošni zdravniki napotili na pregled oči zaradi glavobola. Pogosto je to prvi pregled ali preiskava za katero se odločijo. Pa je to res smiselno? Je glavobol tako pogosto posledica očesne bolezni? Kdaj moramo ob bolečinah v glavi pomisliti, da gre lahko za težave z očmi?
Dioptrija in glavobol
Pričakujemo lahko, da bomo imeli blažje glavobole nekaj dni ali tednov po nakupu novih očal. To se lahko zgodi tudi v primeru, da nam zdravnik ni bistveno spremenil dioptrije. Najtežje se praviloma navajamo na očala s cilindri.
Malo je verjetno, da bi nas bolela glava, če smo kratkovidni (minus dioptrija) ali imamo cilindrično dioptrijo. V takih primerih, tudi če imamo na očalih prenizko dioptrijo ali pa jih ne uporabljamo redno, hujših težav ni pričakovati.
Zelo pogosto pa so glavoboli povezani z neustrezno korigirano daljnovidnostjo (plus dioptrijo). Pri odraslih to najpogosteje opazimo v obdobju po 40. letu, ko se začne pojavljati starostna daljnovidnost. To je obdobje, ko se začne precej hitro višati dioptrija in z njo potreba po bralnih očalih. Ker se v začetnem obdobju večinoma še trudimo sliko izostriti brez očal, to lahko predstavlja večji napor. Zato se po daljših obremenitvah na blizu lahko začnejo pojavljati blažji tako imenovani tenzijski glavoboli. So posledica podzavestnega napenjanja mišic. Po navadi se stopnjujejo proti večeru in se vlečejo več mesecev. Redko so tako močni, da bi potrebovali analgetike. V takem primeru je najbolj smiselno prej preveriti dioptrijo in kupiti ustrezna očala, kot pa se naročati na pregled k nevrologu ali na slikanje glave. Pri otrocih se težave zaradi neustrezno korigirane plus dioptrije na očalih najpogosteje začnejo pojavljati sredi osnovne šole. Takrat obremenitve (učenje, branje…) postanejo večje. Otroci večkrat tožijo za glavoboli v popoldanskem času, lahko omenjajo občasne zameglitve vida, ali se pojavijo težave pri branju. Tudi v tam primeru je pogosto rešitev predpis ustreznih očal.
Glavkom in glavobol
Glavkom, bolezen kronično povišanega očesnega pritiska, se zelo pogosto povezuje z glavoboli v predelu čela ali za očmi. To prepričanje je popolnoma napačno. Glavkom namreč v veliki večini primerov ne boli in povišanja očesnega pritiska, ki počasi narašča, sploh ne čutimo. Ravno zato, ker te bolezni sami ne moremo opaziti, je zelo pomembno, da se opravlja redne preventivne preglede. Redko lahko pri posebni obliki glavkoma pride do močne globoke bolečine v enem očesu in po celi polovici glave. Kadar ob tem opazite še izraziteje pordelo oko, slabši vid in bleščavost, je nujen pregled pri očesnem zdravniku za izključitev akutnega glavkomskega napada.
Nevrološke bolezni in glavobol
Lahko vas bo zaradi glavobola na očesni pregled napotil nevrolog ali nevrokirurg. Pri očesnem pregledu namreč s posebnimi preiskavami, kot so pregled vidnega polja, vidnega živca, barvnega vida in zeničnih reakcij, pomagamo odkrivati okvare vidnega živca, ki so posledica različnih nevroloških bolezni (možganskih tumorjev, krvavitev, žilnih razširitev).
Glavoboli torej večinoma niso očesnega izvora. Kljub temu je očesni pregled pogosto pomembno dopolnilo pri diagnostiki teh težav. Dobro je vedeti, da je pri blažjih a pogostih tenzijskih glavobolih, ki se pojavijo pri šolarju ali nekom po 40. letu starosti, najprej potrebno preveriti dioptrijo.