Nazaj

5 najpogostejših vzrokov za pojav bliskanja

35012-3 min17. 05. 2022

odstopsteklovina

Pojav bliskanja v vidnem polju je razmeroma pogosta težava. Bliski svetlobe so lahko različnih barv, ki se med seboj prelivajo in pomikajo preko vidnega polja, lahko pa gre le za točkaste bliske bele svetlobe, podobne kot pri fotografiranju z bliskovko. Največkrat je bliskanje nenevarno in povezano z odstopom steklovine. A obstajajo nekatera resna stanja, povezana z bliskanjem, kjer lahko le s hitrim ukrepanjem preprečimo trajno okvaro ali celo izgubo vida. Vsak novonastali pojav bliskanja je zato potrebno jemati resno in se čim prej posvetovati z očesnim zdravnikom.

Najpomembnejši vzroki za pojav bliskanja so odstop steklovine, migrena, odstop ali raztrganina mrežnice, sladkorna bolezen in obolenje rumene pege. Zdravnika bo ob teh težavah zanimalo, kdaj so se pojavile, kako se spreminjajo, kako pogosto se pojavljajo in ali so z njimi povezani še kakšni drugi simptomi.

  1. Odstop steklovine – je najpogostejši vzrok za pojav bliskanja. Značilno se ob tem pojavljajo še plavajoče nitke ali sence v vidnem polju, ki lahko izgledajo kot pajčevine. Bliski so običajno bele barve, simptomi so blagi in se izmenično pojavljajo in izginjajo. To stanje se pojavlja med 50. in 70. letom starosti in je posledica starostno pogojenega krčenja želatinozne steklovine, ki izpolnjuje očesno zrklo. Bliskanje se pri odstopu steklovine pojavlja, ker steklovina nateza mrežnico. Večji odstopi steklovine zaradi vleke mrežnice tudi zvečujejo tveganje za nastanek raztrganin in odstopa mrežnice.

  2. Migrenski napad – poleg glavobolov, ki trajajo od 4 do 72 ur, lahko migrenski napadi sprožajo tudi vidne simptome v obliki raznobarvnih utripajočih bliskov, migetajoče svetlobe, črt ali zvezd v vidnem polju. Nekaterim se pojavljajo le vidni simptomi brez glavobolov, kar imenujemo očesna migrena.

  3. Raztrganine in odstop mrežnice – gre za resno stanje, ki zahteva hitro zdravljenje za preprečitev trajne izgube ali okvare vida. Simptomi se značilno pojavijo nenadno in vztrajajo. Da gre za okvaro mrežnice, lahko posumimo, kadar se nenadoma poveča število motnjav ali se pojavijo številni svetli, beli bliski, ki ne pojenjajo. Včasih se lahko pojavi občutek, kot da se preko vidnega polja spušča zavesa, stranski deli vidnega polja lahko postanejo temni, v skrajnem primeru lahko pride do popolne izgube vida.   

  4. Sladkorna bolezen – slabo kontrolirana ali nezdravljenja sladkorna bolezen trajno okvarja očesno mrežnico. Visoke koncentracije glukoze trajno okvarjajo ožilje mrežnice. To povzroča drobne krvavitve na mrežnici ter posledično na njej nastanek brazgotin. Slednje povzročajo neenakomerne vleke mrežnice, kar lahko sproža pojav bliskanja. Tudi pri sladkorni bolezni se pojavljajo v vidnem polju motnjave, zaradi okvare mrežnice pa je običajno značilno slabši nočni vid.   

  5. Bolezni rumene pege – Rumena pega je predel mrežnice z največjo gostoto celic, ki zaznavajo svetlobo. Ta predel mrežnice je odgovoren za centralni vid, ki nam zagotavlja polno vidno ostrino. Večina obolenj rumene pege je starostno pogojenih in so posledica starostne okvare in propadanja celic mrežnice. Poleg plavajočih motnjav in bliskanja je pri obolenjih rumene pege značilen slabši centralni vid, pri gledanju ravnih linij pa lahko pacienti opazijo, da izgledajo ukrivljene.