Nazaj

Kako vitamin E vpliva na zdravje oči

12362 min30. 08. 2022

zdravje očiživljenjski slog

Vitamin E je močan antioksidant, ki se pojavlja v različnih oblikah. Dejansko gre za skupino 8 sorodnih, v maščobi topnih spojin. Njegova najpomembnejša biološka vloga je nevtralizacija oksidacije. Ta reakcija je eden izmed mehanizmov, ki sodelujejo v procesih staranja. Tako imenovani oksidativni stres okvarja molekule in celice ter na ta način povzroča starostne spremembe v tkivih.

Predvideva se, da je vitamin E zelo pomemben pri zaščiti nekaterih delov očesa, za katere vemo, da so občutljivi za oksidativne okvare. Ta tkiva imajo na celičnem nivoju številne biokemijske zaščitne mehanizme, ki zavirajo oksidativne reakcije. Vitamin E je snov, ki pomembno podpira nekatere od teh reakcij.

Siva mrena, zamotnitev očesne leče je tak primer. Starostne spremembe v leči naj bi nastale prav zaradi oksidativnih kemijskih reakcij, ki jih sprožijo UV žarki. Občutljiva za okvare z oksidativnim stresom je tudi celotna mrežnica, torej tkivo na očesnem ozadju, s katerim zaznavamo svetlobo. Starostna degeneracija rumene pege je razmeroma pogosto obolenje mrežnice, ki povzroča počasi napredujočo izgubo vida. Obstajajo dokazi, da z uživanjem zadostnih količin vitamina E zmanjšamo tveganje za nastanek starostno pogojene degeneracije rumene pege.

Dokazani pozitivni učinki vitamina E pa niso omejeni le na oči. Ima pomembno vlogo tako pri zgodnjem razvoju živčevja, kot pri zmanjševanju tveganja za starostno pogojena nevrološka obolenja kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Zmanjševal naj bi tudi starostno upadanje kognitivnih sposobnosti ter tveganje za srčno žilna obolenja.  Z zaviranjem okvare in razpadanja kolagena naj bi imel pozitivne učinke tudi na kožo.

Podobno kot za vse v maščobi topne vitamine tudi za vitamin E velja, da prekomerno zaužitih količin tega vitamina telo ne more izločiti. Pred uživanjem prehranskih dodatkov z visoko vsebnostjo vitamina E, zlasti v primerih hkratnega jemanja različnih pripravkov, je smiseln posvet z zdravnikom. Za vnos zadostnih količin vitamina E pa lahko poskrbimo tudi z uravnoteženo in raznoliko prehrano. Večje količine vitamina E vsebujejo sončnična semena in olje, pšenično olje, mandlji, avokado, arašidi, pa tudi zelenjava, kot na primer špinača in rdeča paprika.

Da telo v resnici dobi dovolj s hrano zaužitega vitamina E, pa je odvisno tudi od absorpcije v črevesu. Ker je vitamin E molekula, topna v maščobi, je njena absorpcija počasnejša oziroma manjša v primerjavi z vodotopnimi molekulami. To lahko izboljšamo s hkratnim vnosom hranil z maščobami, ki vitamin E raztapljajo. Za boljšo absorpcijo vitamina E preprosto poskrbimo tako, da na primer solato ali zelenjavo užijemo skupaj z jajci, sardelami ali lososom. To so vse hranila, bogata z zdravimi maščobami, v katerih se vitamin E dobro raztaplja in to poveča njegovo absorpcijo v telo.