Ko razmišljamo o zdravju oči, večina najprej pomisli na očala ali redne preglede. Manj pogosto pa se zavedamo, kako pomembno vlogo ima pri dobrem vidu tudi to, kaj vsak dan vnašamo v svoje telo. Oči so namreč izjemno aktiven in občutljiv organ, ki je ves čas izpostavljen svetlobi, zaslonom, suhemu zraku in drugim vplivom sodobnega okolja. Prav zato potrebujejo stalno zaščito, tudi od znotraj.
Pri zdravju oči vedno posebej poudarim dve hranili, ki pogosto delujeta kot neopazna, a zelo učinkovita varuha vida. Prvo pravzaprav ni en sam vitamin, temveč dve tesno povezani snovi, lutein in zeaksantin. Gre za naravna barvila iz skupine karotenoidov, ki jih najdemo v številnih vrstah sadja in zelenjave. Posebna sta zato, ker sta edina prehranska karotenoida, ki se kopičita neposredno v mrežnici, predvsem v rumeni pegi. To je del očesa, ki je odgovoren za oster, natančen vid, branje in prepoznavanje obrazov.
Lutein in zeaksantin v očesu delujeta kot nekakšna notranja sončna očala. Pomagata filtrirati škodljivo modro svetlobo, ki prihaja tako iz sonca kot tudi iz digitalnih zaslonov, hkrati pa zmanjšujeta oksidativni stres in s tem ščitita občutljive očesne celice pred prezgodnjimi okvarami. Zanimivo je, da telo teh snovi ne more proizvajati samo, popolnoma smo odvisni od vnosa s hrano.
Najdemo ju predvsem v zeleni listnati zelenjavi, kot sta špinača in ohrovt, pa tudi v koruzi, rumeni papriki in jajčnem rumenjaku. Osebno ju vedno posebej priporočam ljudem z bolezenskimi spremembami na očesnem ozadju, predvsem pri začetnih oblikah degeneracije rumene pege. Raziskave jasno kažejo, da imata največji zaščitni učinek prav v zgodnjih stadijih bolezni. Pogosto pa pri ponovnih pregledih slišim, da so pacienti priporočilo razumeli kot nekaj splošnega ali neobveznega. Zato rada poudarim: to niso le “vitamini za vsak slučaj”, temveč snovi z zelo konkretnim in dokazanim vplivom na zdravje vida.
Drugo hranilo, ki ga pri očeh nikakor ne smemo spregledati, je vitamin C. Večina ga povezuje predvsem z odpornostjo, vendar ima v očesu izjemno pomembno vlogo. Njegova koncentracija v očesnih tkivih je celo višja kot v krvi, kar jasno kaže, kako nujen je za zaščito očesnih struktur. Vitamin C sodeluje pri zaščiti leče in roženice, krepi drobne krvne žile v mrežnici ter prispeva k tvorbi kolagena, ki očesu daje stabilnost in trdnost. Številne raziskave nakazujejo tudi, da bi lahko pomagal upočasnjevati razvoj sive mrene.
Najdemo ga v številnem sadju in zelenjavi, kot so citrusi, paprika, jagodičevje, brokoli, kivi in papaja. Posebej pomemben pa je tudi v obdobju pred laserskimi posegi za korekcijo dioptrije. Pacientom takrat svetujem, da približno teden dni pred posegom jemljejo 1000 mg vitamina C dnevno, saj s tem pripravimo površino očesa in spodbudimo hitrejše ter kakovostnejše celjenje po posegu.
Zdravje oči ni odvisno le od genetike ali starosti. Velik del odgovornosti imamo v svojih rokah oziroma na krožniku. Z redno, raznoliko in barvito prehrano lahko naredimo presenetljivo veliko za dolgoročno ohranjanje jasnega in kakovostnega vida. Prav majhne vsakodnevne odločitve so pogosto tiste, ki čez leta naredijo največjo razliko.