V ambulanti skoraj vsak teden sprejmem starše šest ali sedemletnikov, ki potožijo, da se je otroku poslabšal vid na blizu: pritožuje se nad glavoboli, črke mu »plešejo«, pri branju se hitro utrudi ali si preveč približuje ekran. Ko pregled začnem s preprostim testom zakrivanja očesa, včasih takoj opazim, kako pogled drugega očesa odskoči navznoter – prav ta nenaden premik je prvi znak, da se za zamegljeno sliko skriva neodkrita daljnovidnost.
Pri daljnovidnosti (hipermetropiji) se slika izostri za mrežnico, zato mora otrok, da bi jasno videl knjigo ali zvezek, močno akomodirati. (Akomodacija je proces prilagajanja očesa na bližinski vid) Ker je akomodacija tesno povezana s konvergenco (usmerjanje obeh oči proti predmetu opazovanja), se očesi lahko ob tem nehote prekomerno usmerita navznoter in nastane tako imenovana akomodativna esotropija (škiljenje).
Daljnovidnost višja od +2,00 D opažamo pri približno 8 % šestletnikov. Škiljenje prizadene 2–4 % predšolskih otrok; omenjena esotropija je najpogostejša oblika. Pri +5,00 D je tveganje za nastanek škiljenja približno štirikrat večje kot pri otrocih brez dioptrije.
Pred kratkim je prišel k meni fantek z mamico, ki je opazila, da po blažji virozi nenadoma škili. Po cikloplegiji (pregledu ob razširjeni zenici kjer s kapljicami izključimo sposobnost akomodacije očesa) sem izmerila +3,50 D na desnem in +5,50 D na levem očesu. Prisotna je bila tudi začetna slabovidnost, bolj izražena levo. Predpisala sem mu očala in staršem naročila, naj slabše oko doma prekrivajo 15–30 minut na dan. Ob kontrolnem pregledu po treh mesecih je bil vid že boljši, škiljenje ob nošnji očal pa še komaj opazno. Fantek se je navadil na očalca in jih nosi z navdušenjem.
To zgodbo sem delila, da ponazorim kako uspešno lahko povrnemo vidno ostrino in odpravimo škiljenje s preprostim predpisom očal, če pri otroku plus dioptrijo odkrijemo pravočasno. Kadar se je razvila slabovidnost, je vedno potrebno prekrivanje boljšega očesa, da spodbudimo razvoj vida še v slabšem. Kasneje po potrebi dodamo še vaje za koordinacijo vida. Kirurška korekcija škiljenja pride v poštev le zelo redko, kadar se položaj oči kljub očalom ne popravi.
Da v zgodnjem obdobju razvoja vida ne spregledamo zaostajanja razvoja vidne ostrine, se svetuje prvi pregled že okoli enega leta starosti. Obvezen je potem še pregled oči med tretjim do petim letom. Najpomembneje za zdrav razvoj oči pa je dovolj zadrževanja na dnevni svetlobi ter omejevanja časa pri branju in še zlasti uporabi ekranov. Ti ukrepi preverjeno pozitivno vplivajo na razvoj otrokovega vida.
Otroci težav z vidom pogosto ne znajo ubesediti – možgani jim preprosto utišajo megleno sliko. Če opazite neznačilen položaj oči, hiter upad koncentracije pri branju ali pogoste glavobole, ne odlašajte. S pravočasnim ukrepanjem lahko poskrbimo za otrokov jasen, barvit pogled na svet.