Pingvekula je privzdignjena, rumeno-belkasta zadebelitev očesne veznice, običajno ob zunanji ali notranji strani roženice. Je okrogle, ovalne ali trikotne oblike, velikosti od 1 do 3 milimetrov. Za razliko od pterigija se ne širi na površino roženice, zato redko povzroča motnje vida.
Pingvekula je dokaj pogosta, benigna sprememba površine očesa, ki ni nevarna. Nastane zaradi degeneracije kolagena veznice, kar povzroči lokalno kopičenje maščob, beljakovin in kalcija z nastankom izbokline na očesni veznici. Možni vzroki za nastanek pingvekule so kajenje, večja izpostavljenost UV svetlobi, vetru in prahu, ter staranje. Najpogosteje se pojavlja med 40. in 70. letom starosti, pogostejša je pri moških.
Pri večini ljudi pingvekula ne povzroča težav. Večje spremembe pa lahko vodijo zaradi irregularne očesne površine, v nepravilno razporeditev solznega filma in nato draženje, rdečino očesa, občutek tujka in solzenje. Pingvekula se lahko tudi vname (pingvekulitis), kar se kaže z znaki vnetja: rdečino, oteklino in z bolečino.
Diagnozo pingvekule postavimo s pregledom očesa s špranjsko svetilko. Pri pregledu ocenimo obliko, velikost in videz spremenjene veznice, izključimo ali potrdimo morebitno pridruženo vnetje ali spremembe roženice zaradi nepravilne očesne površine.
Večinoma pingvekula ne potrebuje zdravljenja. Blažje simptome uspešno lajšamo z vlažilnimi kapljicami za oči. Vnetje v področju pingvekule zdravimo s protivnetnimi kapljicami. Za kirurško zdravljenje se odločimo v primeru izrazitih simptomov ali ponavljajočih se vnetji. Pingvekulo odstranimo z operacijo v lokalni anesteziji.