Zenična ali pupilarna razdalja (pupillary distance; PD) je razdalja med sredino leve in desne zenice. Izmerimo jo v milimetrih. Je pomembna meritev v optiki in oftalmologiji, saj vpliva na korekcijo vida z očali. Uporablja se predvsem pri izdelavi očal, kjer določa točno lokacijo središča leče na vsakem steklu. To omogoča natančno izdelavo očal, prilagojenih individualnim anatomskim lastnostnim posameznika.
Pri refrakcijskih napakah, kot sta daljnovidnost ali kratkovidnost, svetloba do mrežnice ne potuje pravilno. Pri daljnovidnosti se žarki zbirajo za mrežnico, pri kratkovidnosti pa pred njo. Za popravljanje takšnih napak se uporabljajo zbiralne ali razpršilne leče, ki svetlobo usmerijo tako, da se žarki zbirajo točno na mrežnici. Da bi bil učinek korekcije najboljši, mora biti ustrezna dioptrija na steklih očal pravilno poravnana z zenično razdaljo. Ko je zenična razdalja pravilno določena, je središče leče neposredno pred zenico, torej odprtino, skozi katero svetloba vstopa v oko, kar omogoča nastanek jasne in ostre slike.
Obstajata dve vrsti zenične razdalje: binokularna in monookularna. Binokularna zenična razdalja med obema zenicama je standardna vrednost, ki jo uporabljamo pri izdelavi običajnih očal. Pri monookularni zenični razdalji pa merimo razdaljo med središčem ene zenice in sredino nosnega korena, posebej za vsako oko, saj med levim in desnim očesom pogosto obstaja rahla asimetrija. Poleg tega obstajata tudi zenični razdalji za bližino in za daljavo, ki sta pomembni pri izdelavi očal za gledanje na blizu ali na daleč. Ko gledamo bližnje predmete, se oči namreč obrnejo rahlo navznoter, kar zmanjša zenično razdaljo. Obratno se zgodi pri gledanju oddaljenih predmetov. Zenično razdaljo za bližino (Near PD) uporabljamo pri izdelavi očal za gledanje na blizu. Zenično razdaljo za daljavo (Distance PD) pa pri izdelavi očal, namenjenih gledanju na daleč.
Zenična razdalja je odvisna od različnih dejavnikov, kot so spol, starost, etnična pripadnost in druge individualne razlike. Pri odraslih povprečno znaša med 50 in 75 milimetri, pri otrocih pa okoli 40 milimetrov. Z odraščanjem se veča, zato je pomembno, da jo pred izdelavo novih očal, pri otroku ponovno izmerimo.
Če zenično razdaljo izmerimo napačno, leči na očalih nista poravnani z zenicami, kar lahko moti vid. Merilne napake se običajno pojavijo, kadar je merilnik nameščen prenizko na nosnem korenu ali če med meritvijo pogled ni usmerjen naravnost naprej. V takem primeru je korekcija vida manj učinkovita. Pojavlja se lahko meglen vid in nelagodje v očeh, ki lahko vodi celo do glavobola. Možne so tudi motnje globinskega vida ali celo dvojni vid.
Zenično razdaljo lahko izmerimo sami, s pomočjo ogledala in ravnila, a so meritve strokovnjakov zanesljivejše in natančnejše. Optometristi za meritve uporabljajo refraktometer ali digitalni merilec zenične razdalje. Z meritvijo zenične razdalje izdelajo očala po meri, ki so prilagojena vsakemu posamezniku.