Mrežnica obdaja notranjo stran očesa. Zgrajena je iz pigmentnih in živčnih celic, ki pretvarjajo svetlobne signale v živčne dražljaje. Ti dražljaji nato potujejo do možganov, kjer se oblikuje slika, ki jo zaznavamo. V zdravem očesu je mrežnica pričvrščena na spodaj ležečo žilnico, ki mrežnico oskrbuje s kisikom in hranili. Kadar pride do odstopa, se zgornja plast mrežnice, odgovorna za zaznavanje svetlobe, loči od spodnje plasti, ki jo oskrbuje s krvjo in hranili. Gre za urgentno očesno stanje, ki povzroči resne simptome in lahko vodi v nepovratno izgubo vida.
Odstop mrežnice lahko nastopi preko več mehanizmov. Pri vseh se prostor med mrežnico in spodaj ležečimi strukturami napolni s tekočino. Najpogosteje do tega pride zaradi raztrganine v mrežnici, ki nastane ob odstopu steklovine (regmatogeni odstop). Do odstopa lahko pride tudi zaradi brazgotinastega tkiva na površini mrežnice. Ta ustvarja vlečne sile, ki s potegom na mrežnico povzročijo njen odstop (trakcijski odstop). Do slednje pogosto pride zaradi poškodb mrežnice pri sladkorni bolezni. Pri bolezenskih stanjih, kot so vnetja ali bolezni žil, lahko kopičenje vnetne tekočine ali celo krvi pod mrežnico privede do njenega odstopa (serozni odstop). Manj pogosto odstop mrežnice povzročijo tudi tumorji, kot sta maligni melanom ali limfom.
Odstop manjšega dela mrežnice lahko poteka brez simptomov. Če odstopi večji del mrežnice, lahko opazite nenadne spremembe v vidu. Pojavi se povečano število motenj različnih oblik in velikosti, kot so muhe, saje, oblački, meglice ali drobne pikice, ki plavajo v vidnem polju. Pojavijo se bliski svetlobe, ki spominjajo na nevihtne strele ali bliskavico fotoaparata. Trajajo manj kot sekundo in se lahko ponavljajo, vidimo pa jih samo v temi, najpogosteje zvečer ali zjutraj. Včasih se pojavi občutek, da se preko vidnega polja spušča zavesa. Ob tem stranski deli vidnega polja postanejo zatemnjeni. V skrajnem primeru lahko pride celo do popolne izgube vida.
Če opazite zgoraj naštete simptome, je pomembno, da v najkrajšem možnem času obiščete očesnega zdravnika. Ta bo v vaše oči kapnil kapljice za razširitev zenice, nato pa pregledal vaše očesno ozadje. Pregled je neboleč, lahko pa je nekoliko neprijeten. Za pridobivanje dodatnih informacij lahko opravi še ultrazvok očesa preko veke ali pa OCT (optična koherentna tomografija). To je neboleča preiskava, ki omogoča tridimenzionalno slikanje roženice in mrežnice.
Zdravljenje je odvisno predvsem od obsega bolezni. Če je prisotna le raztrganina mrežnice brez odstopa, se zdravljenje izvaja z lasersko tehnologijo. Če je mrežnica že odstopila, je potrebno kirurško zdravljenje. Izid bolezni je odvisen od stopnje prizadetosti rumene pege, ki je ključna za oster vid. Bolj, kot je prizadeta, slabša bo preostala ostrina vida. Na prognozo vplivajo tudi čas od diagnoze do zdravljenja, starost pacienta ter morebitne druge očesne bolezni.