Diabetična retinopatija je eden izmed najpogostejših kroničnih zapletov sladkorne bolezni. Ta na dolgi rok kvari majhne krvne žile, med katere spadajo predvsem žile v mrežnici očesa. Ker je mrežnica odgovorna za ustvarjanje slike, se prizadetost njenih žil kaže predvsem z motnjami vida. Po 20 letih bolezni se diabetična retinopatija pojavi pri kar 80 % vseh bolnikov s sladkorno boleznijo. Zaradi pogoste pojavnosti predstavlja enega izmed vodilnih vzrokov slepote med delavno populacijo (16 – 64 let starosti).
Dolgotrajno povišane vrednosti krvnega sladkorja pri sladkorni bolezni poškodujejo žile mrežnice, kar vodi v razvoj diabetične retinopatije. Poleg tega k njenemu razvoju prispevata tudi visok krvni tlak in povečan nivo maščob v krvi. Bolezen poteka v dveh fazah:
- Neproliferativna faza: V začetnih stopnjah bolezni pride do poškodbe celic žilne stene, povečane prepustnosti žil in njihove zamašitve. Vse to povzroča zatekanje mrežnice in zmanjša količino kisika, ki doseže mrežnico. Pojavljajo se blagi simptomi motenj vida.
- Proliferativna faza: Da bi mrežnico s krvjo doseglo več kisika, se začne izgradnja novih krvnih žil. Te so nenormalne, krhke in občutljive. Hitro zakrvavijo, se zabrazgotinijo in s tem poškodujejo mrežnico. Pojavijo se hujši simptomi okvare vida.
Bolezen se kaže z raznolikimi simptomi. Sprva se je bolniki niti ne zavedajo, saj dlje časa poteka brez simptomov. Z napredovanjem se začne vidna ostrina vse bolj slabšati. Pojavijo se zamegljen in dvojni vid ter motnjave ali migetajoča svetloba v vidnem polju. Nastopijo težave pri branju, prepoznavanju obrazov ali pri vožnji. Če bolezni ne zdravimo, lahko napreduje vse do popolne izgube vida in slepote.
Ker simptomi nastopijo šele v napredovali fazi bolezni, je podroben očesni pregled v zgodnji fazi edini način, da bolezen odkrijemo. Prav zaradi tega so redni preventivni pregledi očes pri bolnikih s sladkorno boleznijo izrednega pomena. Priporočljivo je, da se jih bolniki udeležujejo vsaj enkrat letno. Poleg pregleda očes in očesnega ozadja s pomočjo biomikroskopa zdravnik opravi dodatne teste. S pomočjo tonometrije izmeri znotraj-očesni pritisk. Izvede OCT preiskavo (optična koherentna tomografija), s katero se prikažejo bolezenske spremembe mrežnice. S fluorescentno angiografijo preveri, ali so se v mrežnici že razvile nenormalne žilice. Pri tem se uporablja fluorescentno barvilo, ki preko krvnih žil v telesu potuje vse do mrežnice in omogoča prikaz žil.
Zdravljenje diabetične retinopatije je odvisno predvsem od stopnje bolezni, starosti pacienta in njegovega splošnega zdravstvenega stanja. Vključuje lahko več terapevtskih metod. Ena izmed njih je lasersko zdravljenje, s katerim zdravimo proliferativno stopnjo bolezni in otekanje rumene pege. V primeru zapletov, kot je odstop mrežnice ali krvavitev v steklovino, izvajamo vitrektomijo, s katero odstranimo steklovino iz očesa. Zdravljenje lahko dopolnimo z injekcijami bioloških zdravil, kot so zaviralci rastnih faktorjev. Z njimi preprečimo nadaljnje razraščanje nenormalnega žilja.