Degeneracija rumene pege je napredujoča bolezen mrežnice, ki prizadene področje rumene pege. Tam se nahaja največje število čepkov - celic, ki so občutljive na svetlobo in skrbijo za nastanek ostre slike. Pri degeneraciji se število čepkov na področju rumene pege postopoma zmanjšuje, kar privede do slabšanja vida.
Poznamo dve obliki degeneracije rumene pege:
- Suha degeneracija: Je najpogostejša oblika bolezni. Nastane zaradi propadanja vidnih receptorjev in pigmentov v okolici rumene pege. Razvija se počasi in sprva ne povzroča težav. S propadanjem vedno večjega števila receptorjev se postopoma začnejo pojavljati simptomi.
- Vlažna degeneracija: Je redkejša, a hitreje napredujoča oblika bolezni. Nastane zaradi razraščanja nenormalnih žil pod rumeno pego. Te so bolj krhke, zato se hitreje poškodujejo, zakrvavijo in se zabrazgotinijo. Trajna okvara vida lahko nastopi že v nekaj tednih ali mesecih.
Najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj degeneracije rumene pege je staranje. Ta bolezen je namreč v razvitem svetu eden vodilnih vzrokov nepovratne izgube vida po 50. letu starosti. Pogosteje se pojavlja pri ženskah. Poleg starosti na pojavnost vplivajo tudi genetski dejavniki, kajenje, debelost, povišan krvni tlak in holesterol. Veliko teh dejavnikov tveganja je mogoče obvladovati z zdravim življenjskim slogom, kar je ključnega pomena pri preprečevanju degeneracije rumene pege.
Sprva bolezen ne povzroča nobenih simptomov. Ko napreduje, se začnejo najprej pojavljati težave z vidom ponoči. Sčasoma se poslabša vidna ostrina, kar ovira sposobnost branja. Predmeti postanejo zamegljeni in nepravilnih oblik. Pojavi se temna pika v sredini vidnega polja, kar otežuje prepoznavanje obrazov. Ravne črte (npr. v mreži križanke) postanejo vijugaste ali prekinjene. Ker bolezen prizadene le območje rumene pege, preostale mrežnice pa ne, je vid okrnjen le v osrednjem delu. Periferni vid tako ostane ohranjen.
Zgodnje odkrivanje degeneracije rumene pege je ključnega pomena za preprečevanje slabšanja vida. Bolezen se najlažje odkrije z rednimi kontrolami vida. Poleg osnovnega pregleda oči lahko zdravnik izvede še dodatne teste, kot so merjenje vidne ostrine, ocena perifernega vida ter pregled oči z oftalmoskopom. Predvsem pri suhi degeneraciji bo v območju rumene pege opazil rumenkaste skupke proteinov in maščob, znane kot druze. Opravi tudi preprost Amslerjev test z mrežo, pri katerem pacientu pokaže sliko mreže s črno piko na sredini. V primeru degeneracije rumene pege pacient ravne črte vidi neravne, zvijugane ali pa deli mreže celo manjkajo. Za podrobnejšo analizo lahko izvede tudi OCT (optični koherentni tomogram) oči.
Degeneracija rumene pege je bolezen, ki je ni enostavno pozdraviti. Suha oblika bolezni načeloma ni ozdravljiva, zato le preprečujemo njeno napredovanje. Priporoča se uživanje vitaminskih preparatov, ki vsebujejo cink, zeaksantin in lutein, saj ti ugodno vplivajo na zdravje mrežnice. Vlažna oblika se zdravi z očesnimi injekcijami bioloških zdravil, kot so zaviralci rastnih faktorjev. Ti zavirajo nadaljnje razraščanje žil v mrežnici in tako zaustavijo napredovanje bolezni. V redkih primerih se za zdravljenje vlažne oblike bolezni uporablja tudi terapija z laserjem.