Siva mrena je verjetno najpogostejši vzrok slabšanja vida v odrasli dobi in starosti. Pri tem obolenju očesna leča izgublja prozornost in postaja motna. Vid je vedno bolj zamegljen, barve bledijo, pojavlja se občutek bleščanja, očala pa težav ne odpravijo.
Rešitev, s katero vid povrnemo, je operacija sive mrene, pri kateri okvarjeno očesno lečo odstranimo in na njeno mesto vstavimo umetno. Kakšen bo vid po operaciji sive mrene, je odvisno od stanja drugih delov očesa ter od očesne leče, ki jo pri operaciji vstavimo v oko.
Pri dejavnikih očesnega zdravja, ki vplivajo na vid po operacij, izstopa stanje očesne mrežnice. To je struktura na zadnjem delu zrkla, s katero zaznavamo svetlobo, ki preko roženice in očesne leče prehaja v oko. Mrežnica svetlobo pretvarja v živčne impulze, ki se prenašajo po optičnem živcu v vidni center. Očesno mrežnico lahko okvarijo starostna degeneracija, kronično povišan očesni tlak (bolezen imenujemo glavkom ali zelena mrena), pa tudi neustrezno obvladovana sladkorna bolezen. V njej lahko nastajajo raztrganine, lahhko tudi odstopi od podlage na očesnem ozadju. Vsa ta bolezenska stanja vplivajo na sposobnost zaznavanja svetlobe in poslabšujejo vid. Del vsakega očesnega pregleda je zato ocena mrežnice. To zdravnik izvede s posebno lečo in biomikroskopom po širitvi zenice. Preiskava, ki pomaga pri oceni očesnega ozadja, je še OCT. Gre za lasersko skeniranje mrežnice, ki omogoča zgodnjo prepoznavo sprememb.
Kadar je oko sicer zdravo in le siva mrena okvarja vid, je izbira umetne leče najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na to, kakšen bo vid po operaciji. Očesne leče, ki jih uporabljamo za operacijo sive mrene, se razlikujejo po optičnih lastnostih. Po skupinah jih glede teh delimo na enožariščne, večžariščne ter leče s podaljšanim fokusom.
Monofokalne (enožariščne) leče, kot pove že ime, uklanjajo svetlobo pod enim kotom in jo zbirajo v enem žarišču. V praksi to pomeni, da s takšno lečo vidimo ostro na daljavo. Za srednje razdalje, npr. delo z računalnikom ter bližinsko delo, kot je branje ali pisanje, so potrebna bližinska očala. V primeru operacije sive mrene z monofokalno lečo zato približno mesec dni po operaciji predpišemo očala za blizu.
Multifokalne (večžariščne) leče, kot nakazuje že ime, imajo kompleksnejšo zasnovo optike, ki uklanja svetlobo pod različnimi koti. Na ta način omogočajo dobro vidno ostrino brez očal tako na daljavo, srednje razdalje kot tudi za bližinsko delo. Velika prednost multifokalnih leč je, da po operaciji niso potrebna očala ne za daljavo ne za bližino. Manjša pomanjkljivost multifokalnih leč je, da zaradi oblike optike povzročajo pri umetni svetlobi in ponoči nekoliko več bleščanja. Večina to opaža le prve mesece po operaciji, kasneje pa s prilagoditvijo zaznavanja svetlobe z novo lečo na nivoju vidnega centra te občutki izginejo. Omejitev multifokalnih leč je še, da jih ne moremo uporabljati pri obolenjih očesnega ozadja.
Tretja skupina so leče z razširjenim fokusom. Te sodijo po optičnih lastnostih nekako vmes med monofokalne in multifokalne leče. Omogočajo boljši bližinski vid kot monofokalne leče in so za razliko od multifokalnih leč primerne tudi za tiste s spremembami na očesnem ozadju ter povzročajo bistveno manj neželenih optičnih efektov bleščanja.
Izbira leče, ki bo ustrezala potrebam in pričakovanjem posameznika glede vida po operaciji sive mrene, je torej bistveni del pregleda pred operacijo sive mrene. Morelini zdravniki vam bodo ob pregledu podrobno predstavili vse možnosti, primerne za vaš vid in vaše oči ter vam pomagali sprejeti najboljšo odločitev.