Slab vid, ki ga očala ne izboljšajo, občutek neprijetnega bleščanja, bledejše zaznavanje barv in včasih tudi dvojni vid, so vse znaki sive mrene. To je starostno pogojeno obolenje, kjer očesna leča postaja slabše prepustna za svetlobo.
Operacija sive mrene je edina rešitev, ki povrne vid. Z njo, okvarjeno očesno lečo nadomestimo z umetno. Gre za eno najpogostejših in najuspešnejših očesnih operacij, s katero vid ne le povrnemo, ampak ga z uporabo najnovejših umetnih leč lahko celo izboljšamo. Če imate sivo mreno ali težave s slabšanjem vida, je to 10 dejstev, ki jih morate vedeti o operaciji sive mrene:
Siva mrena je zelo pogosto obolenje. Do osemdesetega leta starosti se z njo sooči kar 60 odstotkov ljudi. Ne velja več, da mora za operacijo siva mrena dozoreti. Operacija v zgodnjem poteku bolezni je za oko manj obremenjujoča. Z njo pacientu prihranimo naporno mučenje z vedno slabšim vidom in mu obenem lahko pomagamo, da zaživi svobodneje, brez očal.
Prvi znaki sive mrene so različni. Lahko je to le neprijeten občutek bleščanja pri dnevni svetlobi, opažanje slabšega zaznavanja barv in bolj sivih podob, pri nekaterih vedno bolj meglen vid, včasih tudi opažanje dvojnih slik ali celo prehodno izboljšanje bližinskega vida. Diagnozo je možno postaviti le s pregledom pri očesnem zdravniku. Motnjave v očesni leči so sprva opazne le z mikroskopom.
Glavni dejavnik tveganja za sivo mreno je starost, a obstajajo tudi mnogi, na katere lahko vplivamo. Verjetnost za nastanek sive mrene zvišujejo še pogosta izpostavljenost UV žarkom, kajenje, slabo zdravljena sladkorna bolezen in prekomerno uživanje alkohola.
Pacienti se zaradi odličnih rezultatov odločajo za operacijo bolj zgodaj. Če je bila povprečna starost ob operaciji sive mrene pred 15 leti preko sedemdeset let, se je ta v zadnjem desetletju pomaknila proti zgodnjim šestdesetim letom. Število operacij zaradi višjih pričakovanj glede vida hitro narašča. Ob novih možnostih povrnitve in celo izboljšanja vida, se le redki sprijaznijo s sivim in zamegljenim vidom.
Najnovejše umetne leče omogočajo, da se z operacijo sive mrene odpravi tudi dioptrija in starostna daljnovidnost. Z odločitvijo za multifokalno lečo ali za lečo z razširjeno fokusno razdaljo, se zagotovi dobra vidna ostrina brez uporabe očal za branje in daljavo. S takšno lečo se je možno osvoboditi motečih očal pri delu, športu in vseh drugih aktivnostih kjer nekoga ovirajo. Naenkrat ni več potrebno stalno iskati prava očala. Katera leča bi bila za operacijo sive mrene najprimernejša za vas, lahko preverite s kratkim spletnim testom na sivamrena.morela.si
Tehnika izvedbe operacije sive mrene se je skozi desetletja zelo izpopolnila. Operacija je varna, s tveganjem za zaplete manj kot 0,5%. Za odličen rezultat je še vedno najpomembnejša izkušenost kirurga. Tveganje za zaplete je višje v primeru predhodnih poškodb očesa, obolenj očesnega ozadja ter močno napredovale sive mrene.
Laserske menjave leče je najsodobnejša tehnika operacije. Pri tem kirurg namesto klasične ročne ultrazvočne tehnike uporabi za odstranitev leče robotsko vodeni laser. Odstranitev leče na ta način je manj obremenjujoča za oko. Laserska tehnika zagotovi tudi bolj natančno namestitev umetne leče v optično os očesa. To lahko dodatno izboljša vid.
Operacija sive mrene je kratek ambulantni poseg. V povprečju traja operacija 15 minut in se pogosto izvede na obeh očeh hkrati. Okrevanje po posegu je ob hkratni izboljšavi vida na obeh očeh lažje. S posegom na obeh očeh se skrajša čas okrevanja, manj je tudi potrebnih kontrolnih pregledov.
Operacija sive mrene se izvede s topično anestezijo s kapljicami. Ni potrebna narkoza in prav tako ni neprijetnega zbadanja. Pol ure pred posegom prejmete v oko kapljice anestetika in kapljice za širitev očesne zenice. Oko je med posegom povsem neobčutljivo za bolečino, obenem lahko kirurg s pojasnili pacienta pomirjujoče vodi skozi izvedbo operacije.
Operacija sive mrene prinaša tudi druge koristi. Obstajajo različne raziskave, ki so pokazale zmanjšanje tveganja za prometne nesreče, manjšo pogostost padcev v starosti, ugotavljali so tudi manjše tveganje za pojav depresije in anksioznosti. Slednje povezujejo z večjo samozavestjo, telesno aktivnostjo in manjšo družbeno izolacijo pri starejših z dobrim vidom.