Keratokonus je obolenje roženice, prozornega prednjega dela očesa, skozi katerega prehaja svetloba. Zaznamuje ga tanjšanje in nepravilno bočenje roženice, kar lahko z napredovanjem trajno okvari vid. Pojavi se pri najstnikih in mladih odraslih, med 10. in 30. letom starosti. Če imate očala ali leče, sploh, če se vam dioptrija spreminja ali z očali ne vidite dobro, je nujen pregled za izključitev keratokonusa.
Tveganje, da se vam razvije keratokonus, je večje še pri nekaterih obolenjih in dedni izpostavljenosti. To je 5 najpomembnejših stanj, pri katerih je povečano tveganje za pojav keratokonusa roženice.
1. Alergični konjunktivitis
Očesne alergije na splošno, še posebno pa alergično vnetje očesne veznice, pomembno zvečujejo možnost nastanka keratokonusa. Predvidevajo, da je to povezano s sproščanjem tkivnih vnetnih mediatorjev, ki vplivajo na kolagenske molekule v tkivu roženice. K temu lahko prispeva še z alergijami povezano pogosto drgnenje oči. Ker obstaja močna povezava med očesnimi alergijami in nastankom keratokonusa, se svetuje rutinsko testiranje za keratokonus z izvedbo topografije roženice pri vseh najstnikih in mladih odraslih, ki se zdravijo zaradi očesne alergije.
2. Astma
Za astmatike je znano, da imajo poleg povečanega tveganja za nastanek keratokonusa tudi bistveno večje tveganje za hitro napredovanje keratokonusa in posledično razvoj hujše okvare vida. Pri astmi se zato svetuje obdobno ponavljanje testiranja za keratokonus s topografijo roženice. Tako zmanjšamo možnost, da bolezen odkrijemo pozno, ko je že prisotna okvara vida.
3. Seneni nahod
Še eno alergijsko obolenje, ki zvečuje možnost nastanka keratokonusa. Kar tretjina pacientov s keratokonusom ima tudi seneni nahod. Povezava med obolenjema ni dobro raziskana, do razvoja keratokonusa pa naj bi prišlo zaradi s senienim nahodom povezanega vnetja očesne veznice in pogostega drgnjenja oči.
4. Alergični ekcemi
Mladostniki z atopijskim dermatitisom imajo prav tako povečano možnost nastanka keratokonusa roženice. Predvidevajo, da gre za povezavo na genskem nivoju. Določene oblike izražanja genov naj bi predstavljale skupno predispozicijo za nastanek kožnih atopičnih obolenj in keratokonusa. Spet velja, da je tudi pri mladostnikih in mladih odraslih s kožnimi ekcemi in alergijami potrebno biti bolj pozoren na možnost keratokonusa. Svetuje se preventino testiranje vseh, ki potrebujejo očala ali leče.
5. Poznan primer keratokonusa v družini
V večini primerov keratokonusa pacienti v družini nimajo nikogar, ki bi že imel to obolenje. Kljub temu pa obstajajo nekatere oblike keratokonusa, ki imajo dedno predispozicijo. Dedna oblika keratokonusa je avtosomno dominantno dedno obolenje z variabilno penetranco. To pomeni, da v povprečju polovica otrok osebe z dedno obliko keratokonusa podeduje to obliko gena, a le pri manjšem deležu teh, ki gen podedujejo, se bolezen tudi izrazi. Če ima kdo od staršev v družini keratokonus, je zato na mestu še bolj skrbno spremljanje in testiranje za keratokonus pri otrocih.
Keratokonus je še vedno prepogosto dolgo spregledano obolenje, ki ga odkrijemo šele, ko je vid nepopravljivo okvarjen. To je velika škoda, saj je v zgodnji fazi keratokonus popolnoma ozdravljiv. Še toliko težje se je s tem dejstvom sprijazniti, ker je postavitev diagnoze preprosta. Potrebna je le kratka preiskava roženice, imenovana topografija.
V Moreli smo prepričani, da zaradi keratokonusa nihče ne bi smel utrpeti okvare vida. Z ozaveščanjem o pomenu zgodnjega odkrivanja ter ponujanju brezplačnega testiranja za keratokonus se borimo, da ohranimo dober vid vsem s to boleznijo.