Keratokonus je obolenje, ki povzroča slabšanje vida. Zgodnja prepoznava je pomembna, saj le pravočasno zdravljenje prepreči okvaro vida.
Vsak, ki nosi očala ali kontaktne leče, občasno potrebuje kontrolo vida. Pri večini zadostuje, če pregled opravimo na dve leti. Ob spreminjanju dioptrije in slabšanju vidne ostrine pa predpis novih očal ni vedno prava rešitev. Dioptrija lahko narašča tudi kot posledica keratokonusa, bolezenskega tanjšanja in izbočenja roženice. Bodite pozorni na teh 5 znakov, ki nakazujejo tveganje trajne okvare vida zaradi keratokonusa.
1. Ob vsakem pregledu je potreben predpis nove dioptrije
V najstniškem obdobju dioptrija pri mnogih počasi narašča (še posebej kratkovidnost). Pri nekaterih je vzrok za to keratokonus. Možnost keratokonusa je toliko večja, če se dioptrija hitro spreminja ali kadar se naraščanje dioptrije v zgodnji odrasli dobi ne ustavi.
2. Vidna ostrina se hitro slabša
Da se to dogaja, najlažje opazite, če po predpisu novih očal ali leč v nekaj mesecih z njimi več ne vidite dobro. Hitro povečevanje dioptrije je alarm za sum na keratokonus.
3. Slab vid tudi z očali
Kadar z novo predpisanimi očali ne vidite dobro, a je optik preveril ustreznost izdelave očal, je nujen pregled pri očesnem zdravniku. Med pogostejšimi razlogi za slab vid navkljub korekciji dioptrije je keratokonus roženice.
4. Občutljivost na svetlobo
Nepravilna površinska ukrivljenost roženice pri keratokonusu lahko povzroča občutek bleščanja in preobčutljivosti na dnevno svetlobo. Če opažate, da vas že običajna dnevna svetloba draži in da se vam pogosto blešči, je vzrok za to lahko keratokonus.
5. Popačenje slike
Pri opazovanju ravnih linij, so vidna manjša popačenja (na primer blaga ukrivljenost ali vijuganje linij). Ti optični pojavi nastajajo zaradi nepravilnega uklanjanja svetlobe na izbočeni površini roženice. So pomemben znak, ki nakazuje na možnost obstoja keratokonusa.
Zgodnja spoznava Keratokonusa je pomembna, saj le pravočasno zdravljenje prepreči okvaro vida. Na možnost obolenja je potrebno pomisliti še posebej pri najstnikih in mladih odraslih, saj se bolezen najpogosteje razvije med 10. in 30. letom starosti. Prvi znak je lahko le hitrejše naraščanje dioptrije in povečevanje astigmatizma. Na srečo je potrditev diagnoze razmeroma preprosta – opravimo jo s topografijo roženice. To je preiskava, s katero analiziramo ukrivljenost roženice in prepoznamo keratokonus v zgodnji obliki, ko je bolezen še asimptomatska.
Neprepoznan keratokonus z napredovanjem povzroči nepopravljivo deformacijo roženice in trajno okvari vid. Pomen zgodnjega odkrivanja je še toliko večji, ker keratokonus lahko učinkovito pozdravimo. Pravočasno zdravljenje z metodo Crosslinking (CXL) lahko prepreči okvaro vida in izgubo vidne ostrine.
V Moreli se z brezplačnim testiranjem borimo, da zaradi keratokonusa nihče ne bi utrpel trajne okvare vida. Na pregled se lahko preprosto prijavite na naši spletni strani z naročilom kartice družbe zvestih oči.