Nazaj

Vaje in pripomočki za boljši vid: kaj deluje in kaj ne

Urša Pečjak, dr. med.

Urša Pečjak, dr. med.
specialist oftalmologije

18782-3 min19. 01. 2021

življenjski slog

Če nosite očala ali kontaktne leče ste najverjetneje med iskanjem rešitev za boljši vid naleteli tudi na oglaševanje plačljivih programov vaj, mrežastih očal in očal z barvnimi filtri, ki čudežno obljubljajo odpravo dioptrije in boljši vid. Če ste pomislili, da se sliši prelepo, da bi bilo res, imate kar prav. 

To ne pomeni, da vaje za oči niso dobre in jih odsvetujemo. Pravilno in redno izvajane, lahko zlasti pri bližinskem delu, pomagajo odpraviti občutek utrujenih oči, napetosti in glavobole. A za to ni potrebno plačevati »posebnih« programov vaj, saj tu ni skrivnosti. 

To so z dokazi podprta dejstva o najpogosteje omenjanih načinih za izboljšanje vida.

1. Mrežasta očala ne odpravljajo dioptrije

Pojav izboljšanja vidne ostrine pri gledanju skozi drobno odprtino je poznan že stoletja. Razlog za to je, da se pri ozkem snopu svetlobe zenica zoži in prepreči prehajanje slabo fokusirane svetlobe v oko. Ta pojav izkoriščamo med pregledom pri določenih obolenjih za zanesljivejšo oceno vidne ostrine. Prodajalci mrežastih očal preverjeno neresnične teorije izboljšanja vida gradijo na razlagah, da 15 minutno dnevno nošenje teh očal sproži preoblikovanje očesa in odpravo dioptrije. 

2. Očala z barvnimi filtri ne rešijo težav z disleksijo

Zagovorniki uporabe barvnih filtrov za dioptrijska očala pri disleksiji se sklicujejo na t.i. Irlen sindrom, pri katerem naj bi šlo za motnjo v zaznavanju barv, ki povzroča zaznavanje popačenega teksta z občutkom pomikanja. Zagovorniki te metode se sklicujejo na domneve, da naj bi kar 40 – 70% dislektikov imelo ta sindrom, ki jim povzroča težave pri branju. Na podlagi pregleda nevroznanstvenih raziskav je ugledna raziskovalna revija Nature nedavno razglasila Irlenov sindrom za enega največjih mitov povezanih z nevroznanostjo, ki ga ni uspela potrditi nobena ustrezno metodološko zasnovana znanstvena raziskava. Nasprotno je vrsta dobro zasnovanih raziskav dokazala, da ni povezave med bralno sposobnostjo dislektikov in uporabo očal z barvnimi filtri. Ameriško združenje pediatrov je na podlagi pregleda raziskav prav tako izdalo priporočilo, ki ne priporoča uporabe očal z barvnimi filtri pri otrocih z disleksijo.

3. Z vajami ne odpravimo kratkovidnosti, daljnovidnosti in astigmatizma

Očesna dioptrija je posledica nepravilnega uklanjanja svetlobe na očesni roženici. Slika se tako ne projicira natančno na očesno ozadje in vid je zato neoster. Z vajami očesa ne moremo preoblikovati in zato z njimi ne moremo zmanjševati in tudi ne ustavljati napredovanja dioptrije. 

4. S kasnejšim predpisom bralnih očal upočasnimo razvoj starostne dioptrije

Starostna daljnovidnost nastane zaradi upadanja prožnosti očesne leče in slabljenja očesnih mišic, ki skrbijo za prilagajanje očesne leče za gledanje na blizu. Z leti naš bližinski vid tako postaja bolj meglen in vsak prej ali slej potrebuje za dober bližinski vid bralna očala ali operacijo dioptrije. Z rednim izvajanjem vaj za očesne mišice in odlaganjem predpisa prvih bralnih očal lahko vsaj nekoliko ta neizbežni proces staranja upočasnimo. 

5. Kontaktne leče lahko pri otrocih upočasnijo naraščanje kratkovidnosti

Več raziskav je pokazalo, da z zgodnjo redno uporabo mehkih kontaktnih leč pri otrocih med 8 in 12. letom starosti lahko upočasnimo naraščanje kratkovidnosti. Na trgu so že leče z registracijo za ta namen. Glavni omejujoč dejavnik širše uporabe tega je težavnost privajanja in sprejemanja leč pri otrocih v tej starosti.