Vidna ostrina in dioptrija se pri večini prenehata spreminjati v zgodnjih 20. letih. Vse do 40. leta starosti zato običajno ne prihaja do pomembnih sprememb vida. Izjema so ženske v obdobju nosečnosti in dojenja, ko lahko hormonski vplivi prehodno povzročajo tudi spreminjanje dioptrije in vidne ostrine.
Glavno tveganje za poslabšanje vida v tem življenjskem obdobju so poškodbe očesa. Manj pogost, a možen vzrok za poslabšanje vida so tudi v tem obdobju različna očesna obolenja. Nekatera so dedno pogojena, zato jih je pomembno poznati, če so prisotna v družini.
Teh pet nasvetov vam bo pomagalo poskrbeti za najboljši vid in zdrave oči:
Pri športnih aktivnostih in delu doma vedno uporabljajte očala za zaščito oči. Tri četrtine očesnih poškodb se pri moških zgodi med 18. in 40. letom starosti. Do teh daleč najpogosteje prihaja pri športnih aktivnostih in delu doma. S športnimi oziroma zaščitnimi očali za delo lahko oči zelo učinkovito ščitimo. Ker mnoge poškodbe povzročijo nepopravljivo okvaro vida, je preventiva le-teh najzanesljivejši način za ohranitev vida.
Stanje oči in vida se med 20. in 40. letom starosti razmeroma malo spreminja. Kljub temu so v tem obdobju možna nekatera očesna obolenja, ki lahko povzročijo trajno poslabšanje vida. Za preventivo in pravočasno spoznavo očesnih obolenj v tej starosti zadošča, če pregled oči opravimo vsakih pet let. Tak preventivni pregled naj vedno vključuje analizo debeline in stanja roženice, določitev vidne ostrine in dioptrije, meritev očesnega tlaka in pregled očesnega ozadja. To zadošča za spoznavo morebitnih očesnih obolenj in pravočasno zdravljenje za preprečitev poslabšanja vida.
Obdobje med 20. in 40. letom starosti je najprimernejši čas za odločitev za lasersko operacijo dioptrije. V tem obdobju se očesna dioptrija praktično ne spreminja, oči pa imajo še polno sposobnost prilagajanja bližinskemu vidu, ki se pri večini začne slabšati okoli 50. leta starosti. Z laserskim posegom lahko odpravimo kratkovidnost, daljnovidnost in astigmatizem in tako povrnemo odlično vidno ostrino brez uporabe leč ali očal. To je kratek in povsem neboleč poseg, ki trajno izboljša vid in lahko čez noč spremeni kakovost življenja in pogled na svet.
Mnogi, ki jih očala ovirajo ali jih ne želijo nositi, tudi v zgodnjem odraslem obdobju vztrajajo z uporabo kontaktnih leč. V primeru, da kontaktne leče uporabljate redno že več let, so letni pregledi oči nujni. Kontaktne leče namreč zmanjšujejo prehajanje kisika v roženico ter lahko postopno privedejo do bolezenskih sprememb v roženici. Posebej problematična je njihova uporaba pri tistih s ponavljajočimi se očesnimi vnetji. Tudi, če kontaktne leče veliko nosite, jih poskusite vsaj občasno zamenjati za očala. Po možnosti uporabljajte enodnevne kontaktne leče, skrbite za higieno rok pri vstavljanju leč ter opravite vsako leto preventivni pregled.
V mladi odrasli dobi je zavedanje o pomenu zdravega življenjskega sloga morda manj prisotno, zato velja izpostaviti tudi ta nasvet. Z zdravo prehrano, izogibanjem kajenju, redno zmerno fizično aktivnostjo ter zadostnim počitkom lahko sami veliko naredite za ohranitev zdravja oči in dobrega vida. Ne podcenjujte pomena tega.