Ob pogovorih o vidu navadno beseda najprej nanese na dioptrijo, saj nam je ta izraz zaradi povezave z očali in lečami najbolj poznan. Vendar pa podatek dioptrije sam po sebi še ne pove, kako dobro vidimo. To ugotovi očesni zdravnik med pregledom z določitvijo vidne ostrine. Očesna dioptrija in vidna ostrina sta torej dva pojma, ki sta med seboj sicer povezana, a ne opisujeta iste stvari in ju ne smemo zamenjevati.
Za boljše razumevanje razlike med dioptrijo in vidno ostrino najprej pojasnimo, kako oko deluje. Svetloba prehaja v oko skozi sprednji prozorni del zrkla, ki ga imenujemo roženica. Neposredno za njo, v notranjosti očesa, leži očesna leča. Tako roženica kot očesna leča ob prehodu v oko svetlobo uklanjata in poskrbita, da se žarki projicirajo proti očesnemu ozadju, kjer se nahaja mrežnica. V tej so posebni receptorji, s katerimi svetlobo zaznavamo in pretvarjamo v živčne impulze, ki po vidnem živcu potujejo v možgane.
Da vidimo ostro, se mora svetloba ob prehodu skozi roženico in očesno lečo ravno prav ukloniti, tako da nastane na očesnem ozadju ostra slika. To je podobno kot pri projektorju, ko z lečo poskrbimo za ostro sliko na platnu. Lomno moč leče za svetlobo opisujemo z dioptrijami. Skupna lomna moč roženice in leče znaša pri zdravem očesu približno 63 dioptrij. Od tega večji del, približno 40 dioptrij, odpade na roženico in 23 dioptrij na očesno lečo. Ob optimalni dolžini očesnega zrkla na očesnem ozadju nastane ostra slika. Pri kratkovidnosti ali daljnovidnosti je očesno zrklo glede na lomno moč roženice in leče prekratko oziroma predolgo. Posledica je neoster vid, ki ga lahko izboljšamo z optičnim pripomočkom, kot so očala ali kontaktne leče. Za lomno moč te umetne leče, ki je potrebna za oster vid, uporabljamo izraz očesna dioptrija.
Kdor ima dioptrijo, ima brez očal oziroma kontaktnih leč tudi slabo vidno ostrino. Nanjo pa poleg očesne dioptrije lahko vplivajo še mnogi drugi dejavniki, med katerimi ločimo optične in nevrološke. Pri prvih gre za nepravilnosti ali bolezenske spremembe v očesu, ki vplivajo na pot svetlobe. To so lahko motnjave ali bolezenske spremembe v roženici ali očesni leči ter nepravilnosti v steklovini. Med nevrološkimi dejavniki lahko vidno ostrino zmanjšujejo bolezenske spremembe v mrežnici, očesnem živcu ali celo motnje v razvoju in delovanju vidnega centra v možganih. S kontrolo vidne ostrine torej hkrati preverimo delovanje celotnega očesa in z vidom povezanih živčnih struktur. To je razlog, zakaj je določitev vidne ostrine prva in najpomembnejša meritev, ki jo opravimo pri očesnem pregledu.
Poglejmo še, kako izmerimo vidno ostrino in zakaj je lahko ta večja od 100 odstotkov. Določimo jo tako, da preiskovanec na razdaljo bere vedno manjše velikosti črk. Črke so standardizirane po obliki in velikosti. Vsaka vrstica črk je glede na statistične podatke o vidni ostrini v zdravi populaciji, povezana z odstotkom vidne ostrine. Kdor torej prebere vrstico črk, povezano s 100 odstotki, pomeni, da je njegova vidna ostrina enaka povprečni vidni ostrini ljudi z zdravim vidom. Vsi z zdravim vidom pa nimamo enake vidne ostrine. Zato je možno, da ima nekdo vidno ostrino tudi 120 ali 130 odstotkov. Vidna ostrina, ki je višja od 100 odstotkov, pomeni, da je vid boljši od povprečne vidne ostrine med ljudmi z zdravim vidom. Da se ugotovi vpliv dioptrije na vidno ostrino, se običajno vidno ostrino določa vedno najprej brez korekcije dioptrije in zatem še s korekcijo dioptrije. Če je vzrok slabe vidne ostrine le dioptrija, bo ta s korekcijo znašala vsaj 100 odstotkov. V nasprotnem pa so potrebne preiskave za ugotovitev vzrokov slabe vidne ostrine.
Ali veste, kdaj so vam nazadnje določili vidno ostrino in kakšna je bila? V Moreli se zavzemamo za dostopno skrb za zdrave oči in dober vid. S programom Moja Morela ponujamo vsem brezplačno kontrolo vidne ostrine, očesnega tlaka in dioptrije. Zaupajte nam tudi vi skrb za dober vid in zdravje vaših oči.