Daljnovidnost povzroča slabši bližinski vid, pri višjih dioptrijah je lahko vid neoster tudi na daljavo. Ločimo med prirojeno daljnovidnostjo, ki je posledica krajšega očesnega zrkla in sploščene roženice, ter med starostno daljnovidnostjo, ki nastane zaradi izgube sposobnosti prilagajanja očesne leče za bližinski vid. Slednja se razvije pri vseh, prvi simptomi težav z branjem se večini pojavijo kmalu po 40. letu.
Ob težavah z vidom pa lahko daljnovidnost povzroča tudi druge probleme. Simptomi, ki nakazujejo na obstoj daljnovidnosti, so zamegljen vid pri branju, stopnjevanje težav pri slabi osvetlitvi, odmikanje predmetov, da jih vidimo bolje, napenjanje oči, utrujenost in glavoboli. Če posumite na to, da ste daljnovidni, je smiselno opraviti pregled pri očesnem zdravniku ali optometristu. Poleg običajnih možnosti za korekcijo dioptrije z očali in lečami, tudi za daljnovidnost obstajajo rešitve za trajno odpravo dioptrije in povrnitev vida. Glede na starost, obliko in tudi višino daljnovidnosti, se lahko odločamo med različnimi tehnikami laserske operacije dioptrije in operacijami dioptrije z lečo.
To je 5 korakov, s katerimi boste hitro ocenili, ali so vaše težave posledica daljnovidnosti:
Ocenite svoj vid. Pri daljnovidnosti je najprej neoster bližinski vid. Težave boste opazili pri branju drobnega teksta pri slabši osvetlitvi. Pri višjih dioptrijah je vid neoster na bližino in daljavo.
Opazujte pojavljanje občutka utrujenosti oči. Nasprotno od kratkovidnosti lahko oči v mladosti s prilagajanjem očesne leče kompenzirajo nizke in srednje stopnje daljnovidnosti. Vidna ostrina na bližino in daljavo je dobra, se pa ob tem pojavlja občutek utrujenosti in razdraženosti oči. Mnogi si oči pogosteje manejo. Ti simptomi navkljub dobri vidni ostrini nakazujejo na možnost obstoja daljnovidnosti.
Pomislite, kako pogosto imate glavobole. Stalno napenjanje oči in poudarjena akomodacija očesne leče, s katero se vzdržuje dobra vidna ostrina navkljub daljnovidnosti, mnogim povzročata pogoste glavobole in občutek napetosti. Še posebej so temu podvrženi vsi, ki imajo dolgotrajno bližinsko delo, kot je delo z računalnikom. Tudi pri pogostih glavobolih je navkljub dobri vidni ostrini možno, da gre za daljnovidnost.
Preverite, na kakšni razdalji držite med branjem drobno besedilo. Starostna daljnovidnost se prične razvijati po 40. letu starosti. Sprva težave z branjem kompenziramo z odmikanjem teksta. Začetno daljnovidnost lahko odkrijemo tudi tako, da opazujemo, na kakšni razdalji držimo droben tekst med branjem. Če so za to potrebne srednje ali že povsem iztegnjene roke, je to precej zanesljiv znak daljnovidnosti.
Bodite pozorni na to, kako pogosto napenjate oči. Starostna daljnovidnost je posledica zmanjševanja prožnosti očesne leče, katere ukrivljenost se vedno težje prilagaja gledanju na blizu. Podzavestno si zato pogosto pomagamo z napenjanjem oči. Tudi to je eden značilnih simptomov, po katerih prepoznamo daljnovidnost.
Kaj sledi, če posumimo na daljnovidnost, je odvisno od izraženosti težav. Pred 40. letom starosti mnogi nizke dioptrije daljnovidnosti brez težav kompenzirajo. Vidna ostrina praktično ni prizadeta. Da se ne pojavijo glavoboli in utrujenost oči, zadošča, da med delom poskrbimo za kratke odmore s sproščanjem oči ter za primerno osvetlitev prostora in delovnih površin. Ob pojavu prvih izrazitejših simptomov in pri vseh z višjimi dioptrijami je rešitev predpis ustreznih očal ali operacija dioptrije, ki trajno odpravi daljnovidnost in povrne vidno ostrino.