Vzrok slabega vida niso le kratkovidnost, daljnovidnost in astigmatizem. Tudi očesne bolezni lahko prikrito okvarjajo vid. Z nekaj preiskavami lahko najpogostejša obolenja odkrijemo zgodaj ter preprečimo razvoj trajne okvare vida.
Ste bili na meritvah dioptrije do sedaj samo pri optiku? Nosite očala, pa z njimi še vedno ne vidite, kot bi morali? So vam na pregledu za očala vedno izmerili samo dioptrijo, dodatnih preiskav pa niste naredili?
Očala so optični pripomoček, ki uklanja svetlobo tako, da se žarki, ki vstopijo v oko, zberejo v točno določeni točki na očesnem ozadju. Če so vzroki slabšega vida le kratkovidnost, daljnovidnost ali astigmatizem, z očali povrnemo polno vidno ostrino.
Vendar pa lahko slabši vid povzročajo tudi bolezenska stanja očesa, ki jih z očali ni moč popraviti. Pomembno je, da se ta obolenja ugotovijo zgodaj, saj jih v mnogih primerih lahko uspešno zdravimo in tako preprečimo trajno okvaro vida.
Spoznajte tri preiskave, ki so nujne pred predpisom očal!
Topografija roženice
Topografija roženice je preiskava, s katero natančno izmerimo ukrivljenost roženice. Z njo lahko v zelo zgodnjem stadiju odkrijemo keratokonus. To je obolenje nepravilnega izbočenja roženice, ki je sprva prikrito in napreduje počasi ter postopno vodi v trajno okvarja vida. Prvi znak keratokonusa je slabša vidna ostrina, podobno kot pri kratkovidnosti ali daljnovidnosti, ki pa je z očali ne moremo dobro korigirati. Napredovanje bolezni lahko uspešno ustavimo in vidno ostrino ohranimo le z zgodnjim zdravljenjem z majhnim operativnim posegom imenovanim Cross-linking.
Merjenje očesnega tlaka
S to preiskavo lahko izključimo povišan očesni tlak, ki je prav tako sprva prikrita bolezen. Zgodnja faza je asimptomatska, ko pa pacient sam opazi slabšanje vida, so okvare na očesu že napopravljive. Bolezen se pogosteje pojavlja po 40. letu starosti, zato se po tej starosti svetuje vsaj enkrat letno kontrola očesnega tlaka. Zato pred vsakim predpisom novih očal svetujemo, da se izmeri očesni tlak.
Določitev vidne ostrine
Ob predpisu novih očal je pomembno, da se določi vidna ostrina. To storimo tako, da preizkusimo vid z uporabo leč z izmerjeno dioptrijo. Pri zdravih očeh mora biti ta vidna ostrina 100 %. Vsaka nižja vrednost vidne ostrine nakazuje na očesno obolenje ali okvaro in je pogosto prvi znak takega obolenja. V primeru novo odkrite slabše korigirane vidne ostrine je nujen pregled pri očesnem zdravniku.