Vid v otroštvu se z rastjo očesa in razvojem sposobnosti vidnega centra v možganih stalno razvija in spreminja. Sledi razvoju drugih motoričnih in kognitivnih sposobnosti in nanj obenem vpliva. Spremljanje razvoja otrokovega vida s preventivnimi kontrolami je nujno. Z zgodnjo prepoznavo težav in pravočasnim ukrepanjem lahko v večini primerov povrnemo dobro vidno ostrino in zagotovimo nemoten razvoj vida.
V nobenem primeru pa preventivne kontrole vida ne preskočite, če otrok ne nosi očal ali se ne pritožuje. Otrok, ki ima poslabšan vid, ne more vedeti, kaj je dober vid, zato se ne bo pritoževal.
Spoznajte deset dejstev, ki vam bodo pomagala pri boljši skrbi za vid vaših otrok.
Mnogi otroci in najstniki so daljnovidni. Pri veliki večini je ta daljnovidnost majhna in zaradi v mladosti zelo prožne očesne leče nimajo težav z bližinskim vidom. Kasneje se z odraščanjem očesno zrklo v dolžino nekoliko podaljša in s tem daljnovidnost mine. Višje stopnje daljnovidnosti, ki jih ne prepoznamo in ustrezno korigiramo s predpisom očal, pa lahko privedejo do škiljenja ali motenj v razvoju vida s posledično trajno slabovidnostjo.
Kontrola in smiselno omejevanje časa uporabe vseh naprav z ekrani zmanjšuje tveganje za razvoj kratkovidnosti. Pri učenju in delu svetujemo spodbujanje otroka, da sledi pravilu 20-20-20. To pomeni, da vsakih 20 minut poskrbimo, da odmakne pogled od dela in se zazre vsaj 20 metrov v daljavo za 20 sekund.
Trije pogosto spregledani znaki težav z vidom v otroštvu so hitra izguba zanimanja za aktivnosti, ki zahtevajo dober vid, težave s sledenjem besedilu med branjem, gledanje predmetov neposredno pred sabo z glavo, obrnjeno vstran. Če opazite katerega od teh znakov, svetujemo pregled pri očesnem zdravniku.
Tudi pri otrocih se včasih razvije siva mrena, ta je lahko celo prirojena. Običajno jo zaradi zelo poslabšanega vida odkrijemo zgodaj, kar omogoča pravočasno zdravljenje, s katerim zagotovimo razvoj normalnega vida.
Naključno lahko odkrijemo očesno obolenje tudi z opazovanjem odseva oči na fotografijah, narejenih z bliskovko. Bel, rumen ali črn odsev, še zlasti, kadar ga opazimo le na enem očesu, ni normalen pojav in zahteva pregled pri specialistu.
Barvna slepota je veliko pogostejša pri dečkih, a je simptome težavno prepoznati. Izrazito barvno slepoto najlažje odkrijemo pri majhnih otrocih, ko se učijo prepoznavati barve in niso sposobni ločevati med odtenki barv.
Modra svetloba ekranov nima dokazano škodljivih vplivov na razvoj oči in vida pri otrocih. Lahko pa ta svetloba povzroča težave s spanjem, zato je uporabo naprav z ekrani smiselno omejiti, zlasti zvečer, pred spanjem.
Očesne poškodbe so najpogostejši vzrok za slepoto otrok. Do takšnih poškodb najpogosteje pride pri igrah z žogo, pa tudi pri drugih kontaktnih športih in adrenalinskih aktivnostih. Več kot 90 % teh poškodb lahko preprečimo z uporabo kakovostnih športnih zaščitnih očal. Navadite otroka, da takšna očala postanejo del vsake športne aktivnosti.
Pri otrocih so problemi s pravilno higieno in uporabo kontaktnih leč pogostejši. Posledica so lahko ponavljajoča vnetja oči, ki lahko v najslabšem primeru tudi trajno okvarijo vid. Poskrbite, da bo vaš otrok znal pravilno skrbeti za kontaktne leče.
Največ za zagotovitev dobrega vida in zdravih oči otrok boste naredili z rednimi preventivnimi pregledi in kontrolami vida. Poskrbite, da bo vaš otrok vsako leto opravil pregled vida. Zgodnja prepoznava težav z vidom in pravočasno zdravljenje sta ključna za ohranitev dobrega vida.